Založniki tožijo Meto zaradi uporabe knjig pri razvoju AI

Založbe Hachette, Macmillan, McGraw Hill, Elsevier in Cengage so skupaj z ameriškim pisateljem Scottom Turowom na zveznem sodišču v New Yorku vložile tožbo proti Meti in njenemu ustanovitelju Marku Zuckerbergu.

 

Družbi očitajo, da je za razvoj jezikovnega modela Llama brez dovoljenja uporabila milijone avtorsko zaščitenih knjig, učbenikov, znanstvenih člankov in drugih besedil.

 

Po navedbah tožnikov naj bi Meta posegla tudi po gradivu iz piratskih spletnih zbirk. Med uporabljenimi deli naj bi bila tako strokovna literatura kot leposlovje, od učbenikov in znanstvenih objav do romanov. Založniki poudarjajo, da pri tem ne gre za abstraktne “podatke”, temveč za dela, ki so nastala z avtorskim, uredniškim in raziskovalnim delom ter so zaščitena z avtorskimi pravicami.

 

 

Tožba posebno odgovornost pripisuje Zuckerbergu. Tožniki trdijo, da je Meta sprva razmišljala o licenčnih dogovorih z založniki, nato pa naj bi ta prizadevanja opustila in se oprla na razlago, da je učenje umetne inteligence na zaščitenih delih lahko dopustno kot poštena uporaba. Meta očitke zavrača. V podjetju pravijo, da umetna inteligenca prinaša nove oblike ustvarjalnosti, produktivnosti in dostopa do znanja ter napovedujejo odločno pravno obrambo.

 

Primer je del širšega spora med ustvarjalnimi industrijami in tehnološkimi podjetji. Pisatelji, medijske hiše, vizualni umetniki in založniki v več postopkih opozarjajo, da so bila njihova dela uporabljena brez dovoljenja in brez plačila. Tehnološka podjetja pa odgovarjajo, da modeli iz obstoječih vsebin ne izdelujejo preprostih kopij, temveč na njihovi podlagi ustvarjajo nove, transformativne rezultate.

 

 

Pravno vprašanje bo zato znova osredotočeno na pojem poštene uporabe. A za založništvo in kulturo je spor širši. Če lahko podjetja iz knjig, člankov in drugih besedil zgradijo komercialne sisteme, ne da bi se z avtorji in založniki dogovorila o uporabi, se zamaje ekonomska podlaga nastajanja novih del. Vprašanje ni le, ali sme umetna inteligenca brati, temveč pod kakšnimi pogoji sme iz prebranega graditi nove modele.

 

Sodišče bo odločalo o konkretnem ravnanju Mete, toda razprava že presega eno podjetje in en model umetne inteligence. V igri je razmerje med dostopom do znanja, tehnološkim napredkom in pravico ustvarjalcev, da odločajo o uporabi svojega dela.