LiteraturaAvtor: Uredništvo Kultura.net· 3 min branja

V Ljubljani se je začel 11. Sejem na zraku

V Parku Sveta Evrope pred Cankarjevim domom se je danes, 29. maja, začel 11. Sejem na zraku.

 

Dvodnevna prireditev, ki jo organizira pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature, v sodelovanju z založniki, bo do sobote, 30. maja, na novi lokaciji združila več kot 50 slovenskih založb, knjižne novosti, sejemske popuste ter program pogovorov, predstavitev, glasbe in literarnih nagrad.

 

Več kot 50 založb

 

Sejem bo danes odprt do 20. ure, v soboto pa bo potekal med 10. in 20. uro. Stojnice so postavljene na obeh travnikih pred Cankarjevim domom, založbe pa obiskovalcem ponujajo izbor svojih izdaj, med njimi tudi novosti in knjige s sejemskimi popusti.

 

Prireditev, ki se je v preteklih letih uveljavila kot eden pomembnejših knjižnih dogodkov v središču mesta, tudi letos stavi na neposreden stik med bralci in ustvarjalci literature. Obiskovalci lahko na stojnicah najdejo leposlovje, poezijo, humanistiko, prevodno literaturo, otroške in mladinske knjige, stripe, esejistiko in strokovne izdaje. Organizatorji ob tem poudarjajo tudi raznolikost domače založniške produkcije, ki jo sejem predstavlja na enem mestu.

 

Sejem na zraku

 

Program s predstavitvami knjig in pogovori

 

Program na sejemskem odru bo oba dneva spremljal knjižno ponudbo. Prvi dan med drugim prinaša predstavitev knjige Kolizej Helene Koder, v kateri izginula ljubljanska stavba postane izhodišče za razmislek o mestu, prostoru in spominu, ter knjige Luke Cerarja Pred nevihto. Slovenci na predvečer druge svetovne vojne, ki se posveča vsakdanjiku Slovencev tik pred izbruhom vojne. Na sporedu so tudi pogovori o zbirki Prišleki založbe LUD Literatura, ki letos praznuje 30 let, o knjigi Od blizu ni nihče normalen, prvem slovenskem izboru del italijanskega psihiatra Franca Basaglie, potopisnih knjigah Jurija Hudolina ter o tem, kako danes razumemo in beremo umetnost.

 

Sobotni program se bo začel z glasbeno budnico zasedbe Ana in oni, nadaljeval pa s predstavitvami knjig, ki segajo od otroške in mladinske literature do romanov, prevodnih klasik, esejistike in poezije. Med njimi so Modra preja Karin Erlandsson, Drsenje Ize Strehar, Plovba na široko morje Virginie Woolf, Kuhinja revežev Svetlane Slapšak, Gilgi, ena od nas Irmgard Keun, Življenje ali gledališče Vinka Möderndorferja in Pesmi nekega anarhista Nikolaija Jeffsa. Potekal bo tudi pogovor Beremo Cankarja, v katerem bodo sodelujoči ob novih izdajah Cankarjevih del razmišljali o tem, kako klasika nagovarja sodobne bralce.

 

Kritiško sito in nagrada Vasje Cerarja

 

Del sejemskega programa sta tudi podelitvi literarnih nagrad. Danes bo Društvo slovenskih literarnih kritikov podelilo kritiško sito, nagrado za najboljše leposlovno delo preteklega leta. Nominirani so Ajda Bračič, Nina Dragičević, Aljoša Harlamov, Natalija Milovanović in Ana Pepelnik.

 

V soboto bo Društvo slovenskih književnih prevajalcev podelilo nagrado Vasje Cerarja za najboljše prevode otroške in mladinske literature. Letos je namenjena prevodom stvarne literature, nominirane pa so Stana Anželj za Zgodbo o matematiki za življenje, Staša Pavlović za knjigo Pod zemljo, pod vodo in Jasmina Žgank za Z vsemi čuti!.

 

Sejem se navezuje tudi na Cankarjevo nagrado, ki so jo v Cankarjevem domu podelili že v sredo. Za hibridno zbirko Nemogoče jo je prejela Nina Dragičević. Žirija je v utemeljitvi med drugim poudarila avtoričin premislek o sistematičnem izbrisu skladateljic iz kolektivnega spomina.

 

Sejem na zraku

 

Knjige kot del mestnega utripa

 

Sejem na zraku ostaja zasnovan kot knjižni dogodek na prostem, ki knjige postavi v javni prostor in jih približa tudi tistim, ki se ob stojnicah znajdejo mimogrede. Ob prodaji knjig in popustih je njegov poudarek na srečanjih: z založniki, uredniki, avtorji, prevajalci in drugimi, ki soustvarjajo knjižno produkcijo v slovenščini.

 

V primeru slabega vremena sejma ne bo.