LiteraturaAvtor: Uredništvo Kultura.net· 2 min branja

V NUK razkrivajo zgodbe srednjeveških rokopisnih fragmentov

V Narodni in univerzitetni knjižnici bodo v sredo, 27. maja, odprli razstavo Izgubljeno s časom: srednjeveški rokopisni fragmenti.

 

Gre za prvo razstavo v Sloveniji, ki v središče postavlja ohranjene ostanke srednjeveških rokopisov.

 

Na ogled bo v razstavni dvorani NUK do 5. septembra 2026.

 

V središču razstave niso knjige, kakršne si običajno predstavljamo, temveč njihovi preživeli ostanki. Pergamentni listi so skozi stoletja pogosto menjali vlogo: iz nosilcev besedil so postali material za utrjevanje vezav mlajših knjig, tiskov ali arhivskega gradiva. Prav zaradi te poznejše, povsem uporabne funkcije so se nekateri deli srednjeveških rokopisov sploh ohranili. Danes raziskovalcem omogočajo, da iz razpršenih sledi rekonstruirajo nekdanje knjižnice, bralne navade in poti znanja.

 

Razstavo je pripravila ddr. Nataša Golob, ki je v izbor vključila gradivo iz NUK ter številnih slovenskih in tujih ustanov. Obiskovalci bodo lahko videli fragmente, ki razkrivajo poti znanja, branja in učenja v srednjem veku: od liturgičnih besedil do slovarjev, pravnih in medicinskih zapisov ter znanstvenih del.

 

Med najzanimivejšimi razstavljenimi primeri so najstarejši znani latinski fragment Ptolemajevega Almagesta, slovarski fragmenti, ki pričajo o večjezičnem znanju srednjeveških učenjakov, ostanki rokopisov iz dunajskih dvornih delavnic ter univerzitetna besedila iz severne Italije.

 

Posebej zgovorni so primeri, na katerih so vidni sledovi različnih uporabnikov — učiteljev, učencev, študentov in bralcev, ki so ob besedilih puščali zapise, opombe in komentarje.

 

Razstava obenem pokaže, da fragmenti niso dragoceni le kot redki ostanki starih knjig, temveč kot dokazi, ki lahko spremenijo širšo zgodovinsko sliko. Prav ohranjeni pergamentni drobci so pomembno dopolnili razumevanje rokopisne dediščine cistercijanskega samostana v Stični in jasneje pokazali, kako obsežna in kakovostna je bila tamkajšnja knjižnica že pred letom 1200. Takšna spoznanja slovenski srednjeveški prostor kažejo kot dejaven del srednjeevropskih kulturnih in intelektualnih povezav.

 

Izgubljeno s časom je razstava o majhnih predmetih z veliko zgodbo. Kaže, da kulturni spomin ne preživi vedno v celih knjigah, temveč tudi v obrezku pergamenta, opombi ob robu ali komaj berljivi črki, ki po stoletjih znova postane dokaz o živem kroženju znanja.

 

Odprtje razstave bo v sredo, 27. maja, ob 18. uri v avli pred Veliko čitalnico NUK. Razstavo bodo spremljala tudi brezplačna javna vodstva, za katera je potrebna predhodna prijava na naslov dogodki@nuk.uni-lj.si.