Na Japonskem izšel novi roman Harukija Murakamija

Japonski pisatelj Haruki Murakami se po treh letih vrača z novim romanom The Tale of KAHO, ki je 3. julija izšel pri založbi Shinchosha.

Knjiga je za zdaj na voljo le v japonščini.

Izid romana je na Japonskem spremljalo veliko zanimanje. V Tokiu so nekatere knjigarne prodajo začele že opolnoči, pred njimi pa so se po poročanju japonskih medijev zbrali bralci, ki so želeli med prvimi do knjige.

Roman pomeni tudi pomemben premik v Murakamijevem opusu: prvič je v središču enega njegovih daljših romanov ženska protagonistka. Avtor Norveškega gozda, Kafke na obali in Kronike ptiča navijalca je ob izidu povedal, da je med pisanjem skušal izstopiti iz svoje običajne pripovedne perspektive.

Ob novi knjigi je Murakami spregovoril tudi o umetni inteligenci.

V pogovoru za Kyodo News je poudaril, da se romanopisje po njegovem bistveno razlikuje od besedil, ki nastajajo s pomočjo generativnih orodij. Umetna inteligenca gradi na že obstoječem gradivu, vzorcih in primerjavah, pisanje romana pa razume kot proces, v katerem se lahko pojavi nekaj, česar ni mogoče vnaprej izračunati.

Za Murakamija je prav nepredvidljivost eden ključnih delov literarnega ustvarjanja. Liki se mu, kot pravi, pogosto pojavijo šele takrat, ko je že globoko v zgodbi. Takšnega trenutka ne razume kot rezultat sestavljanja znanih elementov, temveč kot nekaj, kar pripada domišljiji in notranji logiki pisanja.

V ločenem pogovoru za japonski časopis Asahi Shimbun je pisatelj govoril tudi o ženski perspektivi v novem romanu.

Kot moški avtor si jo lahko, je dejal, le domišlja, vendar je prav vživljanje v druge poglede po njegovem ena temeljnih možnosti literature. Spomnil je, da je tudi v Kafki na obali svet oblikoval skozi pogled petnajstletnega dečka.

Na nastanek knjige je vplivalo tudi obdobje, ki ga je Murakami preživel na Wellesley Collegeu, ameriški ženski univerzi. Roman se hkrati dotika odnosa med starši in otroki, teme, ki se ji pisatelj doslej ni pogosto posvečal. Tudi to razume kot del ustvarjalnega tveganja, ki spremlja vsako novo delo.