Kdo se poteguje za Sovretovo nagrado 2026?
Za najvidnejše stanovsko priznanje na področju književnega prevajanja se letos potegujejo Polona Glavan, Domen Kavčič, Maja Ropret, Namita Subiotto in Lara Unuk.
Društvo slovenskih književnih prevajalcev je razglasilo nominacije za Sovretovo nagrado 2026. V ožji izbor se je uvrstilo pet prevodov leposlovnih del iz angleščine, japonščine, makedonščine in grščine.
Nominirani so Polona Glavan za prevod romana Lolita Vladimirja Nabokova, Domen Kavčič za prevod romana Razkropljeni po zemlji Yoko Tawada, Maja Ropret za prevod romana Demon Copperhead Barbare Kingsolver, Namita Subiotto za prevod kratkoprozne zbirke Freske in groteske Venka Andonovskega ter Lara Unuk za prevod zbirke kratke proze Užitek v sencih Zyranne Zateli.
Nominirance je izbrala petčlanska strokovna komisija Društva slovenskih književnih prevajalcev. Sestavljali so jo Jernej Županič kot predsednik ter Živa Borak, Niko Jež, Mojca Kranjc in Katarina Marinčič.
Prvi slovenski prevod Lolite po angleškem izvirniku
Roman Lolita je v slovenščini prvič izšel leta 1971 v prevodu Janka Modra, vendar je nastal po ruski izdaji. Prevod Polone Glavan je tako prvi slovenski prevod tega Nabokovega romana neposredno iz angleškega izvirnika.
Komisija je izpostavila zahtevnost Nabokovega sloga ter številne medbesedilne in druge učene namige, ki prežemajo roman. Prevod Polone Glavan je ocenila kot natančen, duhovit in umetniško drzen, pri čemer prevajalka kompleksnosti izvirnika ne poenostavlja, temveč jo ohranja tudi za slovenskega bralca.
Jezikovno eksperimentiranje Yoko Tawada
Domen Kavčič je nominiran za prevod romana Razkropljeni po zemlji, prvega leposlovnega dela Yoko Tawada, prevedenega v slovenščino. Zgodbo o iskanju rojenega govorca domnevno izginjajočega jezika pripoveduje šest prvoosebnih pripovedovalcev z različnimi kulturnimi in jezikovnimi identitetami.
Avtoričino igranje z jezikom, neologizmi, arhaizmi, pogovornimi izrazi in ritmom stavkov je pred prevajalca postavilo posebno zahteven izziv. Po oceni komisije Kavčič zahtevnih jezikovnih posebnosti ni le uspešno poustvaril, temveč je s svojim razmislekom o jeziku na metaravni vzpostavil tudi dialog z avtorico.
Govorica ameriškega podeželja v slovenščini
Maja Ropret je nominacijo prejela za prevod obsežnega romana Demon Copperhead. Delo Barbare Kingsolver je postavljeno na revno podeželje v Apalačih, ki ga je prizadela opioidna kriza, njegovo pripoved pa zaznamuje izrazito samosvoj glas glavnega junaka.
Prevajalka je morala poiskati slovenske rešitve za idiomatično, humorno in ironično govorico okolja, ki v slovenskem prostoru nima neposredne ustreznice. Komisija je poudarila njeno občutljivo prenašanje besednih iger in pomenskih odtenkov ter sposobnost, da je kljub težki vsebini ohranila lahkotnejši ton izvirnika.
Med makedonsko tradicijo in sodobnostjo
Namita Subiotto se je v zbirki Freske in groteske srečala z večplastnim jezikom, ki povezuje sodobno makedonsko kratko prozo s pravoslavno tradicijo ter zgodovinskimi in mitološkimi motivi.
Komisija je pri njenem prevodu izpostavila subtilno arhaiziranje govora, jezikovno oblikovanje replik, poustvarjanje citatov in medbesedilnih povezav ter iskanje slovenskih ustreznic za besedne igre. K prepričljivosti prevoda je po njeni oceni prispevalo tudi prevajalkino poglobljeno poznavanje makedonske književnosti in kulturne tradicije.
Samosvoj glas grške avtorice
Lara Unuk je nominirana za prevod zbirke Užitek v sencih, v kateri grška pisateljica Zyranna Zateli skozi devet avtofikcijskih in avtopoetičnih pripovedi oblikuje zgodbo o svojem življenju in ustvarjalnem svetu.
Prevod je zahteval prehajanje med različnimi slogovnimi legami ter iskanje rešitev za pogovorne izraze, frazeme, besedne igre in strokovno izrazje. Komisija je poudarila njegovo natančnost, pomensko in tonsko ustreznost ter naravno berljivost, s katero je Lara Unuk v slovenščini poustvarila avtoričin prepoznavni glas.
Sovretova nagrada je najstarejše in najvidnejše stanovsko priznanje Društva slovenskih književnih prevajalcev.
Od leta 1963 jo podeljujejo za vrhunske prevode leposlovnih del iz tujih jezikov v slovenščino.
Dobitnico ali dobitnika letošnje nagrade bodo razglasili 30. septembra, na mednarodni dan prevajalk in prevajalcev, v Mestnem muzeju Ljubljana.
Vir: Društvo slovenskih književnih prevajalcev