Medeja

Medeja

Simon Stone, Heiner Müller
𝗠𝗘𝗗𝗘𝗝𝗔

𝗣𝗿𝗲𝗺𝗶𝗲𝗿𝗮: 3. 10. 2025 ob 20.00
𝗣𝗼𝗻𝗼𝘃𝗶𝘁𝘃𝗲: 4., 7., 8. in 10. 10. ob 20.00 ter 11. 10. 2025 ob 18.00
Dvorana Frana Žižka

𝗩𝗲č 𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶: https://www.sng-mb.si/event/stone_muller_medeja/

Medeja v središče napete dramske konstrukcije postavlja psihično in čustveno zlomljeno žensko, ženo in mater, ki v mitskem labirintu, postavljenem v sodobno resničnost, preigrava intenzivna čustvena stanja vse od začetne strastne ljubezni do razočaranja, jeze, ljubosumja in krutega maščevanja. V sodobno Stonovo Medejo – navdahnjeno s kriminalnim primerom ameriške zdravnice, ki se želi po psihičnem zlomu vrniti v življenje, a življenja, kot ga je poznala, več ni – se vrisuje Müllerjev brutalno poetičen krik osebnega razpada. Martin Kušej, eden najprodornejših evropskih režiserjev, se je v svoji prepoznavni uprizoritveni poetiki z močnimi vizualnimi poudarki ukvarjal s temami izključenosti, marginalizacije in demonizacije žensk – zlasti tistih, ki presegajo družbene norme. Naša koprodukcija s HNK v Varaždinu je bila kot osrednja premiera uprizorjena na festivalu Dubrovniške poletne igre, katerega fokus je bil leta 2025 posvečen ženskam – preizpraševanju pozicije sodobne ženske v umetniškem, filozofskem, družbenem, političnem in estetskem smislu.

*predstava se izvaja v hrvaškem jeziku s slovenskimi nadnapisi

𝗜𝗴𝗿𝗮𝗷𝗼: Helena Minić Matanić, Uliks Fehmiu, Julija Klavžar, Maša Žilavec, Vladimir Vlaškalić, Aleš Valič, Tvrtko Kolar, Jan Rendić

𝗥𝗲ž𝗶𝘀𝗲𝗿: Martin Kušej
𝗣𝗿𝗲𝘃𝗮𝗷𝗮𝗹𝗸𝗮 𝗶𝗻 𝗱𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮: Vesna Đikanović
𝗦𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Annette Murschetz
𝗦𝘁𝗿𝗼𝗸𝗼𝘃𝗻𝗮 𝘀𝗼𝗱𝗲𝗹𝗮𝘃𝗸𝗮 𝘇𝗮 𝘀𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗷𝗼: Hana Ramujkić
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Ana Savić Gecan
𝗦𝗸𝗹𝗮𝗱𝗮𝘁𝗲𝗹𝗷: Aki Traar
𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿 𝘃𝗶𝗱𝗲𝗮: Tobias Jonas
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗸𝗮 𝘀𝘃𝗲𝘁𝗹𝗼𝗯𝗲: Vesna Kolarec
𝗔𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗻𝘁 𝗿𝗲ž𝗶𝘀𝗲𝗿𝗷𝗮: Herbert Stöger
𝗗𝗿𝘂𝗴𝗮 𝗮𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗻𝘁𝗸𝗮 𝗿𝗲ž𝗶𝘀𝗲𝗿𝗷𝗮: Katarina Julija Pipan
𝗔𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗻𝘁𝗸𝗮 𝗸𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗲: Tjaša Frumen
𝗟𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮 𝘇𝗮 𝗵𝗿𝘃𝗮š𝗸𝗶 𝗷𝗲𝘇𝗶𝗸: Ines Carović

𝗞𝗼𝗽𝗿𝗼𝗱𝘂𝗰𝗲𝗻𝘁𝗶: Drama SNG Maribor, Festival Dubrovniške poletne igre in HNK v Varaždinu

Malomeščanska svatba

Malomeščanska svatba

Bertolt Brecht
𝗠𝗔𝗟𝗢𝗠𝗘ŠČ𝗔𝗡𝗦𝗞𝗔 𝗦𝗩𝗔𝗧𝗕𝗔

18. 10. 2025 ob 20.00
Dvorana Frana Žižka

𝗩𝗲č 𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶: https://www.sng-mb.si/event/malomescanska-svatba/

V enodejanki Malomeščanska svatba (1919), ki sodi med Brechtova prva dramska dela in ki jo je napisal pri enaindvajsetih letih, avtor uporabi poročno svatbo kot mikrokozmos, skozi katerega (po)kaže na številne makrodružbene probleme, s satiro in črnim humorjem pa izpostavlja absurdnosti, do katerih prihaja, ko se pod fasado srečnega dogodka vzorne družine ena za drugo razkrivajo prikrite resnice, malomeščanska trhla morala pa se pred očmi gledalca lomi kot ženinovo doma narejeno pohištvo. Mnogi Nemci, zlasti predstavniki najštevilčnejšega srednjega razreda, so po klavrnem porazu prve svetovne vojne doživeli globoko politično, gospodarsko, družbeno, materialno in duhovno izpraznjenost, zato so potrebovali nekoga, ki bo napolnil praznino in v njih obudil vero v (malo)meščana vredno življenje, ali kot zapiše Brecht: »Spoznali so, da so bili brez vodstva samo čreda ovac. ‘Če nas pošteno ne priviješ, nadereš in mahneš po gobcu, bomo ostali bedne cunje,’ so rekli, ‘tako že ne moremo več hoditi naokoli.’ Na srečo se je našel voditelj in predali so mu oblast …« Malomeščanska svatba je neke vrste dokument o porajanju nemškega fašizma, kjer je skozi svate, kot zapiše Jure Gantar v članku Rojstvo nacizma iz duha malomeščanstva, »moč odkriti prav vse temeljne intelektualne poteze, ki se nekaj let kasneje preobrazijo v ideologijo nacizma« in »medtem ko ‘der Führer’ v izgubljenosti malomeščanskega razreda najde priložnost za indoktrinacijo, Brecht v njej vidi predvsem priložnost za posmeh«.

Malomeščansko svatbo je leta 2009 v Drami SNG Maribor režirala Mateja Koležnik, danes ena najprepoznavnejših slovenskih režiserk v tujini, katere gledališki opus je ovenčan s številnimi prestižnimi domačimi in tujimi nagradami. Obnovitvena premiera uprizoritve (uvrščamo na program v luči zmanjševanja premier in priporočljivem trendu povečane postprodukcije), ki je požela izjemne odzive tako pri publiki kot strokovni javnosti, novim generacijam postreže z vrhunsko, »tako rekoč popolno predstavo«, kot je v Delovi kritiki zapisal Peter Rak.

Brechtova malce več kot enourna gledališka anatomija družbene realnosti s svojo neizmerno potenco iluminacije in skozi subtilno »didaktični« mehanizem humornega osvešča in ozavešča današnjega, pogosto nekritičnega ter spektaklu naklonjenega gledalca.

𝗜𝗴𝗿𝗮𝗷𝗼: Vlado Novak k. g., Irena Varga, Mateja Pucko, Maša Žilavec, Nejc Ropret, Vladimir Vlaškalić, Ksenija Mišič, Matija Stipanič

𝗥𝗲ž𝗶𝘀𝗲𝗿𝗸𝗮: Mateja Koležnik
𝗣𝗿𝗲𝘃𝗮𝗷𝗮𝗹𝗰𝗮: Eduard Miler in Irena Novak Popov
𝗗𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮: Tanja Lužar
𝗦𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Henrik Ahr
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Alan Hranitelj
𝗦𝗸𝗹𝗮𝗱𝗮𝘁𝗲𝗹𝗷: Mitja Vrhovnik Smrekar
𝗞𝗼𝗿𝗲𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Magdalena Reiter
𝗟𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮: Metka Damjan
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰 𝘀𝘃𝗲𝘁𝗹𝗼𝗯𝗲: Tomaž Bezjak
𝗜𝗻𝘀𝗽𝗶𝗰𝗶𝗲𝗻𝘁: Jernej Jerovšek
Š𝗲𝗽𝗲𝘁𝗮𝗹𝗸𝗮: Karmen Živko

Kot noč in dan

Kot noč in dan

Cvetka Sokolov, Maja Borin
𝗞𝗢𝗧 𝗡𝗢Č 𝗜𝗡 𝗗𝗔𝗡

𝗣𝗿𝗲𝗺𝗶𝗲𝗿𝗮: 17. 10. 2025 ob 17.00
𝗣𝗼𝗻𝗼𝘃𝗶𝘁𝗲𝘃: 18. 10. 2025 ob 11.00
Komorni oder

𝗩𝗲č 𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶: https://www.sng-mb.si/event/kot-noc-in-dan/

Nova otroška uprizoritev nastaja po knjižni predlogi priznane slovenske pisateljice Cvetke Sokolov Kot noč in dan. V njej nastopata Barbara in Dominik, najboljša prijatelja, stara devet let, ki sta si različna kot noč in dan. Zabavne situacije, njuna nasprotovanja, prepirljivi dialogi, monološki razmisleki, nepričakovani zasuki in pronicljive domislice sooblikujejo podobo dekliško-fantovskega sveta, ki pa je vse prej kot črno-bel. V eni šolski uri bosta igralca učencem približala ne le duhovite situacije, ki nastajajo med najboljšima prijateljema, pač pa bosta skozi režijsko postavitev Mateje Kokol z uporabo raznovrstnih gledaliških praks učiteljem pokazala, kako prirediti knjižno besedilo za potrebe uprizoritve, kako učilnico uporabiti kot »oder« ali kako samo z uporabo rekvizitov ustvarjati vsakič nove dogajalne prostore in s preprostimi sredstvi v razredu pričarati čisto pravo gledališko uprizoritev.

Uprizoritev, za katero je odrsko adaptacijo spisala dramaturginja Maja Borin, nastaja v sklopu trajnostnega gledališča, ki ga mariborska Drama uresničuje v mednarodnem projektu STAGES.

𝗜𝗴𝗿𝗮𝘁𝗮: Eva Kraš, Viktor Hrvatin Meglič

𝗥𝗲ž𝗶𝘀𝗲𝗿𝗸𝗮: Mateja Kokol
𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮 𝗼𝗱𝗿𝘀𝗸𝗲 𝗽𝗿𝗶𝗿𝗲𝗱𝗯𝗲 𝗶𝗻 𝗱𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮: Maja Borin
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Suzana Rengeo
𝗟𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮: Zala Reich
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰 𝘀𝘃𝗲𝘁𝗹𝗼𝗯𝗲: Darjan Domadenik

Kot noč in dan

Kot noč in dan

Cvetka Sokolov, Maja Borin
𝗞𝗢𝗧 𝗡𝗢Č 𝗜𝗡 𝗗𝗔𝗡

𝗣𝗿𝗲𝗺𝗶𝗲𝗿𝗮: 17. 10. 2025 ob 17.00
𝗣𝗼𝗻𝗼𝘃𝗶𝘁𝗲𝘃: 18. 10. 2025 ob 11.00
Komorni oder

𝗩𝗲č 𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶: https://www.sng-mb.si/event/kot-noc-in-dan/

Nova otroška uprizoritev nastaja po knjižni predlogi priznane slovenske pisateljice Cvetke Sokolov Kot noč in dan. V njej nastopata Barbara in Dominik, najboljša prijatelja, stara devet let, ki sta si različna kot noč in dan. Zabavne situacije, njuna nasprotovanja, prepirljivi dialogi, monološki razmisleki, nepričakovani zasuki in pronicljive domislice sooblikujejo podobo dekliško-fantovskega sveta, ki pa je vse prej kot črno-bel. V eni šolski uri bosta igralca učencem približala ne le duhovite situacije, ki nastajajo med najboljšima prijateljema, pač pa bosta skozi režijsko postavitev Mateje Kokol z uporabo raznovrstnih gledaliških praks učiteljem pokazala, kako prirediti knjižno besedilo za potrebe uprizoritve, kako učilnico uporabiti kot »oder« ali kako samo z uporabo rekvizitov ustvarjati vsakič nove dogajalne prostore in s preprostimi sredstvi v razredu pričarati čisto pravo gledališko uprizoritev.

Uprizoritev, za katero je odrsko adaptacijo spisala dramaturginja Maja Borin, nastaja v sklopu trajnostnega gledališča, ki ga mariborska Drama uresničuje v mednarodnem projektu STAGES.

𝗜𝗴𝗿𝗮𝘁𝗮: Eva Kraš, Viktor Hrvatin Meglič

𝗥𝗲ž𝗶𝘀𝗲𝗿𝗸𝗮: Mateja Kokol
𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮 𝗼𝗱𝗿𝘀𝗸𝗲 𝗽𝗿𝗶𝗿𝗲𝗱𝗯𝗲 𝗶𝗻 𝗱𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮: Maja Borin
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Suzana Rengeo
𝗟𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮: Zala Reich
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰 𝘀𝘃𝗲𝘁𝗹𝗼𝗯𝗲: Darjan Domadenik

Balkanski špijon

Balkanski špijon

Dušan Kovačević
𝗕𝗔𝗟𝗞𝗔𝗡𝗦𝗞𝗜 Š𝗣𝗜𝗝𝗢𝗡
gostuje HNK v Varaždinu

𝟭𝟱. 𝟭𝟬. 𝟮𝟬𝟮𝟱 𝗼𝗯 𝟮𝟬.𝟬𝟬
𝗗𝘃𝗼𝗿𝗮𝗻𝗮 𝗙𝗿𝗮𝗻𝗮 Ž𝗶ž𝗸𝗮

𝗩𝗲𝗰̌ 𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶: https://www.sng-mb.si/event/balkanski-spijon/

Balkanski špijon Dušana Kovačevića, eden najbolj prepoznavnih dramskih tekstov nekdanje Jugoslavije, na duhovit, a neprizanesljiv način razgalja mehanizme družbene paranoje, ki se porajajo iz strahu pred sistemom in nevednostjo. Ilija Čvorović, nekdanji politični zapornik, je ujet v spiralo sumničavosti in postane utelešenje slepe zvestobe režimu, ki ga obenem zatira. Njegova skrb za red preraste v obsedenost, katere žrtve postanejo vsi okoli njega – od nič hudega slutečega podnajemnika do lastne družine.

Vanja Jovanović, režiser predstave, opozarja, da se motivi strahu, kontrole in izkrivljenega pojmovanja resničnosti v sodobni družbi vračajo v novi preobleki: »Svet danes morda ne uporablja več enakih metod nadzora kot nekoč, a orodja strahu ostajajo – le da so zdaj bolj elegantna in prefinjena. Čvorovićev lik zato ni le zgodovinski ostanek, temveč še vedno zrcali naš vsakdan.«

Predstava aktualizira Kovačevićev preplet komike in tragike – humor kot zadnja obramba malega človeka pred zlom, absurdom in brezsmislom. V ospredju je tudi tema nasilja – tako sistemskega kot družinskega – ki ga spodbuja nezmožnost soočanja z drugačnostjo in kompleksnostjo sveta.

Balkanski špijon je danes bolj kot kdajkoli prej ogledalo časa: v njem prepoznavamo dinamike sodobnega sveta, kjer fikcija in resničnost nenehno menjata vlogi, teorije zarote postajajo vsakdan, in kjer je vsak drugačen že potencialna grožnja.

Igrajo: Ljubomir Kerekeš, Ljiljana Bogojević, Elizabeta Brodić, Marinko Leš, Robert Španić

Režija: Vanja Jovanović
Scenografija: Matej Kniewald
Kostumografija: Mario Tomašević
Avtor glasbe: Šimun Matišić
Oblikovanje luči: Tomislav Maglečić
Jezikovna svetovalka: Gordana Gadžić
Šepetalka: Natalija Gligora Gagić
Inspicient: Vedran Dervenkar