Malomeščanska svatba

Bertolt Brecht
𝗠𝗔𝗟𝗢𝗠𝗘ŠČ𝗔𝗡𝗦𝗞𝗔 𝗦𝗩𝗔𝗧𝗕𝗔

18. 10. 2025 ob 20.00
Dvorana Frana Žižka

𝗩𝗲č 𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶: https://www.sng-mb.si/event/malomescanska-svatba/

V enodejanki Malomeščanska svatba (1919), ki sodi med Brechtova prva dramska dela in ki jo je napisal pri enaindvajsetih letih, avtor uporabi poročno svatbo kot mikrokozmos, skozi katerega (po)kaže na številne makrodružbene probleme, s satiro in črnim humorjem pa izpostavlja absurdnosti, do katerih prihaja, ko se pod fasado srečnega dogodka vzorne družine ena za drugo razkrivajo prikrite resnice, malomeščanska trhla morala pa se pred očmi gledalca lomi kot ženinovo doma narejeno pohištvo. Mnogi Nemci, zlasti predstavniki najštevilčnejšega srednjega razreda, so po klavrnem porazu prve svetovne vojne doživeli globoko politično, gospodarsko, družbeno, materialno in duhovno izpraznjenost, zato so potrebovali nekoga, ki bo napolnil praznino in v njih obudil vero v (malo)meščana vredno življenje, ali kot zapiše Brecht: »Spoznali so, da so bili brez vodstva samo čreda ovac. ‘Če nas pošteno ne priviješ, nadereš in mahneš po gobcu, bomo ostali bedne cunje,’ so rekli, ‘tako že ne moremo več hoditi naokoli.’ Na srečo se je našel voditelj in predali so mu oblast …« Malomeščanska svatba je neke vrste dokument o porajanju nemškega fašizma, kjer je skozi svate, kot zapiše Jure Gantar v članku Rojstvo nacizma iz duha malomeščanstva, »moč odkriti prav vse temeljne intelektualne poteze, ki se nekaj let kasneje preobrazijo v ideologijo nacizma« in »medtem ko ‘der Führer’ v izgubljenosti malomeščanskega razreda najde priložnost za indoktrinacijo, Brecht v njej vidi predvsem priložnost za posmeh«.

Malomeščansko svatbo je leta 2009 v Drami SNG Maribor režirala Mateja Koležnik, danes ena najprepoznavnejših slovenskih režiserk v tujini, katere gledališki opus je ovenčan s številnimi prestižnimi domačimi in tujimi nagradami. Obnovitvena premiera uprizoritve (uvrščamo na program v luči zmanjševanja premier in priporočljivem trendu povečane postprodukcije), ki je požela izjemne odzive tako pri publiki kot strokovni javnosti, novim generacijam postreže z vrhunsko, »tako rekoč popolno predstavo«, kot je v Delovi kritiki zapisal Peter Rak.

Brechtova malce več kot enourna gledališka anatomija družbene realnosti s svojo neizmerno potenco iluminacije in skozi subtilno »didaktični« mehanizem humornega osvešča in ozavešča današnjega, pogosto nekritičnega ter spektaklu naklonjenega gledalca.

𝗜𝗴𝗿𝗮𝗷𝗼: Vlado Novak k. g., Irena Varga, Mateja Pucko, Maša Žilavec, Nejc Ropret, Vladimir Vlaškalić, Ksenija Mišič, Matija Stipanič

𝗥𝗲ž𝗶𝘀𝗲𝗿𝗸𝗮: Mateja Koležnik
𝗣𝗿𝗲𝘃𝗮𝗷𝗮𝗹𝗰𝗮: Eduard Miler in Irena Novak Popov
𝗗𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮: Tanja Lužar
𝗦𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Henrik Ahr
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Alan Hranitelj
𝗦𝗸𝗹𝗮𝗱𝗮𝘁𝗲𝗹𝗷: Mitja Vrhovnik Smrekar
𝗞𝗼𝗿𝗲𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Magdalena Reiter
𝗟𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮: Metka Damjan
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰 𝘀𝘃𝗲𝘁𝗹𝗼𝗯𝗲: Tomaž Bezjak
𝗜𝗻𝘀𝗽𝗶𝗰𝗶𝗲𝗻𝘁: Jernej Jerovšek
Š𝗲𝗽𝗲𝘁𝗮𝗹𝗸𝗮: Karmen Živko