Pod svobodnim soncem

by #vednoaktualno | Okt 12, 2025

Goran Vojnović po romanu Frana Saleškega Finžgarja
𝗣𝗢𝗗 𝗦𝗩𝗢𝗕𝗢𝗗𝗡𝗜𝗠 𝗦𝗢𝗡𝗖𝗘𝗠

𝟮𝟵. 𝟭𝟬. 𝟮𝟬𝟮𝟱 𝗼𝗯 𝟮𝟬.𝟬𝟬
Dvorana Frana Žižka

𝗩𝗲č 𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶: https://www.sng-mb.si/event/pod-svobodnim-soncem/

Pod svobodnim soncem Frana Saleškega Finžgarja je veliki slovenski zgodovinski roman in ena naših temeljnih literarnih umetnin, ne samo zaradi močne narodnobuditeljske vrednosti, temveč tudi vrhunske romaneskne razkošnosti, ki je pred pol stoletja pritegnila celo Hollywood k ideji o snemanju filmskega spektakla. Ta, žal, (še?) ni bila realizirana, je pa Povest davnih dedov, kot je avtor delo podnaslovil, doživela različne literarne priredbe, priredbe za gledališče in radio, nedavno tudi upodobitev v stripu Damijana Stepančiča in Gorana Vojnovića. Mojstrovina, ki združuje epopejo o preboju Slovanov na Balkan z romantično ljubezensko zgodbo med Iztokom in Ireno, je Gorana Vojnovića navdihnila tudi k pisanju izvirnega odrskega besedila – sodobne interpretacije mita z upoštevanjem zgodovinskih in političnih izkušenj od časa nastanka romana do današnjih dni.

V spopadu velikega, mogočnega, čarobnega, osvajalskega in okrutnega Bizanca na eni strani ter malih, bojevitih, svobode željnih barbarov na drugi, nastane osupljiv izmišljeni svet, v katerem se odvija miselna igra prepoznavanja demonov lastnega časa in v katerem se odpirajo zelo zanimiva in še kako aktualna vprašanja. Kdo so danes barbari? Kje je danes Bizanc? Smo mi barbari na obrobju mogočnega cesarstva ali smo Bizantinci, ki Bizanc varujejo pred vdirajočimi barbari? In kako je z našo svobodo? Živimo danes pod svobodnim soncem ali ne?

Tako kot je branje Finžgarja še vedno lahko razburljivo in privlačno, je razburljiva in privlačna, če ne že kar spektakularna, tudi gledališka uprizoritev. Čeprav literarna zgodovina označuje Pod svobodnim soncem kot mladinski roman, pa sta roman in Vojnovićeva avtorska interpretacija tako kompleksna in sporočilna, da nagovarjata širok spekter gledalcev. »Vsa vprašanja, ki si jih je zastavljal Finžgar, so še vedno aktualna, a so odgovori nanje bolj zapleteni, pogosto nedoločni in celo dvoumni, saj je v današnjem svetu nejasno že to, kdo je Bizantinec in kdo barbar,« pravi Vojnović.

Mladinsko uprizoritev je v koprodukciji mariborske Drame, SNG Nova Gorica, Cankarjevega doma Ljubljana in Zavoda Škrateljc režiral Aleksandar Popovski, ki je na domače in evropske odre postavil že prenekatere vrhunske in s številnimi nagradami ovenčane uprizoritve. Spektakularno ozračje velikih bitk na eni strani in osebnih odločitev, ki izvirajo iz pestre palete najrazličnejših čustvenih stanj, porojenih v ekstremnih situacijah, na drugi ustvarja specifično atmosfero med zasebnim in javnim, ljubeznijo in sovraštvom, vojno in mirom, svobodo in podrejenostjo. Atmosfero vseh kontrastov, ki krojijo tudi naš današnji vsakdan in prihodnost posameznika ter naroda.

𝗜𝗴𝗿𝗮𝗷𝗼: Matija Rupel, Eva Kraš, Blaž Dolenc, Matej Zemljič k. g., Iztok Mlakar, Gorazd Žilavec, Viktor Hrvatin Meglič, Gorazd Jakomini, Blaž Valič, Arna Hadžialjević, Robert Korošec k. g., Žiga Saksida (posneti glas), Boštjan Gombač k. g. (posneti glas), Jan Tomšič (posneti glas v studiu Savna)

𝗥𝗲ž𝗶𝘀𝗲𝗿: Aleksandar Popovski
𝗗𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮: Martina Mrhar
𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿 𝗱𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝗶𝘇𝗮𝗰𝗶𝗷𝗲: Goran Vojnović
𝗦𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Aleksandar Popovski
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Jelena Proković
𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿 𝗴𝗹𝗮𝘀𝗯𝗲: Boštjan Gombač
𝗞𝗼𝗿𝗲𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Rosana Hribar
𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿 𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗻𝗲 𝗽𝗼𝗱𝗼𝗯𝗲: Damijan Stepančič
𝗔𝗻𝗶𝗺𝗮𝘁𝗼𝗿 𝗶𝗻 𝗼𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰 𝘃𝗶𝗱𝗲𝗮: Miran Bratuša
𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿 𝗴𝗹𝗮𝘀𝗯𝗲: Boštjan Gombač
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗰𝗮 𝘀𝘃𝗲𝘁𝗹𝗼𝗯𝗲: Aleksandar Popovski, Marko Vrkljan
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗸𝗮 𝗺𝗮𝘀𝗸𝗲: Špela Ema Veble
𝗟𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮: Anja Pišot
𝗔𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗻𝘁𝗸𝗮 𝗿𝗲ž𝗶𝘀𝗲𝗿𝗷𝗮: Stefani Hristiva
𝗔𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗻𝘁𝗸𝗮 𝗸𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗲: Saša Dragaš
𝗔𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗻𝘁 𝘀𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗮: Matic Gselman
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰 𝗸𝗿𝗼𝗻𝗲: Zoran Srdić Janežić
𝗜𝘇𝗱𝗲𝗹𝗼𝘃𝗮𝗹𝗸𝗮 𝗸𝗿𝗼𝗻𝗲: Olga Milić
𝗜𝘇𝗱𝗲𝗹𝗼𝘃𝗮𝗹𝗸𝗮 𝘇𝗹𝗮𝘁𝗲𝗴𝗮 𝗸𝗼𝗿𝘇𝗲𝘁𝗮: Ana Žerjal
𝗜𝗻š𝗽𝗶𝗰𝗶𝗲𝗻𝘁: Jernej Jerovšek
Š𝗲𝗽𝗲𝘁𝗮𝗹𝗸𝗮: Karmen Živko

𝗞𝗼𝗽𝗿𝗼𝗱𝘂𝗰𝗲𝗻𝘁𝗶: Drama SNG Maribor, SNG Nova Gorica, Cankarjevega doma Ljubljana in Zavoda Škrateljc

≈ [približno enako kot]

by #vednoaktualno | Okt 12, 2025

Jonas Hassen Khemiri
≈ [𝗣𝗥𝗜𝗕𝗟𝗜Ž𝗡𝗢 𝗘𝗡𝗔𝗞𝗢 𝗞𝗢𝗧]

𝟮𝟰. 𝗶𝗻 𝟮𝟱. 𝟭𝟬. 𝟮𝟬𝟮𝟱 𝗼𝗯 𝟮𝟬.𝟬𝟬
Mali oder

𝗩𝗲č 𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶: https://www.sng-mb.si/event/priblizno-enako-kot/

Jonas Hassen Khemiri (1978) je eden najprepoznavnejših in najbolj prevajanih švedskih avtorjev tega stoletja. Njegovi romani so bili prevedeni v več kot dvajset jezikov, medtem ko se njegova dramatika igra po vseh največjih odrih Evrope. Kot dramski avtor je slovenskim odrom še nepoznan, zato bo postavitev drame ≈ [približno enako kot] ne samo prva slovenska uprizoritev tega besedila, temveč tudi prva uprizoritev Khemirijevega teksta v slovensko govorečem prostoru nasploh.

Simbol ≈ v matematiki in ekonomiji zaznamuje pomenskost približnega enačaja oziroma v dobesednem pomenu približno enako kot, kar je definicija, s katero besedilo preizprašuje vso medčloveško vrednost v omenjenem besedilu, ko jo primerja z močjo kapitala. Khemiri, ki je poleg literature doštudiral tudi ekonomijo, s tekstom uresniči strašno, a ekstremno vsakdanjo predpostavko: kaj če bi lahko prav vse, kar doživimo, kar nas obdaja, kar pričakujemo in kaj obžalujemo, zvedli na ekonomske formule prihodka in ultimativega dobička? Ali z drugimi besedami: pred nami izriše naš vsakdan, ki ga diktira ponotranjena sodobna kapitalistična mentaliteta. Velik dosežek Khemirijevega besedila je, da kljub izjemno kompleksni tematiki v svojem besedilu ustvari izrazito živ in poln svet, ki fascinira s hitrostjo in premišljenostjo. Pripoved in perspektivo zgodbe si izmenjuje več kot dvajset dramskih oseb, ki zajemajo vse od predavanj znanstvenikov z začetka devetnajstega stoletja, direktnih nagovorov publike s strani vodje uprizoritve pa do sodobnih intimnih relacij, med njimi pa Khemiri spretno krmari s konstantnimi spremembami gledališkega koda: od popolnoma dramskih prizorov do ex cáthedra razlag, intervjujev pa postdramskih situacij, kjer gledalec postane del odrske izgovarjave. Besedilo tako ves čas hodi po tanki meji med absurdnimi in s tem vsem znanimi humornimi sekvencami našega življenja na eni strani ter kruto, brutalno in temno platjo družbenega in socialnega sistema, ki ga živimo na drugi. Z mešanico teoretske, dokumentarne in fiktivne naracije ustvarja precizno in premišljeno diagnozo naše aktualnosti.

Želja uprizoritve, ki kot pravi perspektivna režiserka mlajše generacije Maša Pelko, je z avtorskimi posegi poseči v kompleksno strukturo Khemirijeve misli in več kot dvajset protagonistov skrčiti na izgovarjavo le nekaj igralk in igralcev ter jih predstaviti skozi vsakdanjo borbo z bremenom kapitalistične logike, ki določa njihove intimne odnose, občutje preteklosti, odločitve v prihodnosti. Kolektivna dramska igra, ki je kot ustvarjena za Mali oder, saj dopušča gledalcu, da se protagonistom izredno približa, hkrati pa kot gledališka oblika eksperimentira z lastno formo in vsebino.

𝗜𝗴𝗿𝗮𝗷𝗼: Blaž Dolenc, Petja Labović, Ana Urbanc, Minca Lorenci, Kristijan Ostanek

𝗥𝗲ž𝗶𝘀𝗲𝗿𝗸𝗮: Maša Pelko
𝗣𝗿𝗲𝘃𝗮𝗷𝗮𝗹𝗸𝗮: Mita Gustinčič Pahor
𝗗𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮: Luna Pentek
𝗦𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Lin Japelj
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Tina Bonča
𝗦𝗸𝗹𝗮𝗱𝗮𝘁𝗲𝗹𝗷: Val Fürst
𝗞𝗼𝗿𝗲𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Bojana Robinson
𝗟𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮: Mojca Marič
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰 𝘀𝘃𝗲𝘁𝗹𝗼𝗯𝗲: Andrej Hajdinjak
𝗔𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗻𝘁𝗸𝗮 𝗹𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗲 (š𝘁𝘂𝗱𝗶𝗷𝘀𝗸𝗼): Zala Reich
𝗜𝗻š𝗽𝗶𝗰𝗶𝗲𝗻𝘁: Uroš Kus
Š𝗲𝗽𝗲𝘁𝗮𝗹𝗸𝗮: Karmen Živko

≈ [približno enako kot]

by #vednoaktualno | Okt 12, 2025

Jonas Hassen Khemiri
≈ [𝗣𝗥𝗜𝗕𝗟𝗜Ž𝗡𝗢 𝗘𝗡𝗔𝗞𝗢 𝗞𝗢𝗧]

𝟮𝟰. 𝗶𝗻 𝟮𝟱. 𝟭𝟬. 𝟮𝟬𝟮𝟱 𝗼𝗯 𝟮𝟬.𝟬𝟬
Mali oder

𝗩𝗲č 𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶: https://www.sng-mb.si/event/priblizno-enako-kot/

Jonas Hassen Khemiri (1978) je eden najprepoznavnejših in najbolj prevajanih švedskih avtorjev tega stoletja. Njegovi romani so bili prevedeni v več kot dvajset jezikov, medtem ko se njegova dramatika igra po vseh največjih odrih Evrope. Kot dramski avtor je slovenskim odrom še nepoznan, zato bo postavitev drame ≈ [približno enako kot] ne samo prva slovenska uprizoritev tega besedila, temveč tudi prva uprizoritev Khemirijevega teksta v slovensko govorečem prostoru nasploh.

Simbol ≈ v matematiki in ekonomiji zaznamuje pomenskost približnega enačaja oziroma v dobesednem pomenu približno enako kot, kar je definicija, s katero besedilo preizprašuje vso medčloveško vrednost v omenjenem besedilu, ko jo primerja z močjo kapitala. Khemiri, ki je poleg literature doštudiral tudi ekonomijo, s tekstom uresniči strašno, a ekstremno vsakdanjo predpostavko: kaj če bi lahko prav vse, kar doživimo, kar nas obdaja, kar pričakujemo in kaj obžalujemo, zvedli na ekonomske formule prihodka in ultimativega dobička? Ali z drugimi besedami: pred nami izriše naš vsakdan, ki ga diktira ponotranjena sodobna kapitalistična mentaliteta. Velik dosežek Khemirijevega besedila je, da kljub izjemno kompleksni tematiki v svojem besedilu ustvari izrazito živ in poln svet, ki fascinira s hitrostjo in premišljenostjo. Pripoved in perspektivo zgodbe si izmenjuje več kot dvajset dramskih oseb, ki zajemajo vse od predavanj znanstvenikov z začetka devetnajstega stoletja, direktnih nagovorov publike s strani vodje uprizoritve pa do sodobnih intimnih relacij, med njimi pa Khemiri spretno krmari s konstantnimi spremembami gledališkega koda: od popolnoma dramskih prizorov do ex cáthedra razlag, intervjujev pa postdramskih situacij, kjer gledalec postane del odrske izgovarjave. Besedilo tako ves čas hodi po tanki meji med absurdnimi in s tem vsem znanimi humornimi sekvencami našega življenja na eni strani ter kruto, brutalno in temno platjo družbenega in socialnega sistema, ki ga živimo na drugi. Z mešanico teoretske, dokumentarne in fiktivne naracije ustvarja precizno in premišljeno diagnozo naše aktualnosti.

Želja uprizoritve, ki kot pravi perspektivna režiserka mlajše generacije Maša Pelko, je z avtorskimi posegi poseči v kompleksno strukturo Khemirijeve misli in več kot dvajset protagonistov skrčiti na izgovarjavo le nekaj igralk in igralcev ter jih predstaviti skozi vsakdanjo borbo z bremenom kapitalistične logike, ki določa njihove intimne odnose, občutje preteklosti, odločitve v prihodnosti. Kolektivna dramska igra, ki je kot ustvarjena za Mali oder, saj dopušča gledalcu, da se protagonistom izredno približa, hkrati pa kot gledališka oblika eksperimentira z lastno formo in vsebino.

𝗜𝗴𝗿𝗮𝗷𝗼: Blaž Dolenc, Petja Labović, Ana Urbanc, Minca Lorenci, Kristijan Ostanek

𝗥𝗲ž𝗶𝘀𝗲𝗿𝗸𝗮: Maša Pelko
𝗣𝗿𝗲𝘃𝗮𝗷𝗮𝗹𝗸𝗮: Mita Gustinčič Pahor
𝗗𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮: Luna Pentek
𝗦𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Lin Japelj
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Tina Bonča
𝗦𝗸𝗹𝗮𝗱𝗮𝘁𝗲𝗹𝗷: Val Fürst
𝗞𝗼𝗿𝗲𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Bojana Robinson
𝗟𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮: Mojca Marič
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰 𝘀𝘃𝗲𝘁𝗹𝗼𝗯𝗲: Andrej Hajdinjak
𝗔𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗻𝘁𝗸𝗮 𝗹𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗲 (š𝘁𝘂𝗱𝗶𝗷𝘀𝗸𝗼): Zala Reich
𝗜𝗻š𝗽𝗶𝗰𝗶𝗲𝗻𝘁: Uroš Kus
Š𝗲𝗽𝗲𝘁𝗮𝗹𝗸𝗮: Karmen Živko

TOXIC vol. 2

by #vednoaktualno | Okt 12, 2025

Eva Mahkovic
𝗧𝗢𝗫𝗜𝗖
vol. 2

8. 10. 2025 ob 20.00
Mali oder

𝗩𝗲č 𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶: https://www.sng-mb.si/event/toxic-2/

Toxic vol. 2 je sisterhood, ljubosumje, ego, prijateljstvo, izdaja, telo, bolečina, sneg, love, sreča, X, zaprti vrt, gnile rože, svetnica, villain, sex, virginity … v vrtincu možganskih smeti (v moji glavi).

Že cel dan se mi poje komad Anti-Hero od Taylor Swift: »Itʼs me, hi, Iʼm the problem, itʼs me.«
Zavijem v trgovino in namesto Žensk na robu živčnega zloma, Ženske francoskega poročnika, Drugačnih žensk, Žensk iz samopostrežne trgovine, Žensk, na katere mislim ponoči, Ženskih ikon, Časa nedolžnosti … vzamem TOXIC.

TOXIC (2023) je najnovejši avtofikcijski roman pisateljice in dramaturginje Eve Mahkovic, ki je kmalu po izidu postal ena najbolje prodajanih Beletrininih knjig.

Vesna Milek je v Pomislekih v Sobotni prilogi Dela »Zakaj si morala deliti toliko stvari o sebi?« o TOXIC zapisala: »Njen stil je popkulturni in kafkovski hkrati. V resnici nimava kaj dosti skupnega, razen strasti do knjig, gledališča in Tudorjev. Zakaj se potem tako prepoznam v njeni knjigi? Ker je šla brutalno vase, da je povedala veliko tudi o vseh nas.«

Od 8. marca 2024 je TOXIC na voljo tudi v uprizoritvenem pakiranju. Od 11. januarja 2025 je TOXIC vol. 2 na voljo v prenovljeni dramski različici.

Gledališka priredba besedila, ki jo je po dramatizaciji Eve Mahkovic pripravila Nataša Matjašec Rošker, je formo uprizoritve povzela po tistem delu romana, ki ga je Eva poimenovala VERTIGO, in ideji, da uprizorimo »Hot Mess« vzponov in padcev, razmišljanj, refleksij, citatov, misli, ikon, možganskih smeti, muzike, popa, trenutkov z X …

𝗜𝗴𝗿𝗮𝘁𝗮: Nataša Matjašec Rošker, Urša Kavčič

𝗗𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝗶𝘇𝗮𝗰𝗶𝗷𝗮: Eva Mahkovic
𝗣𝗿𝗶𝗿𝗲𝗱𝗯𝗮 𝗯𝗲𝘀𝗲𝗱𝗶𝗹𝗮 𝗶𝗻 𝘇𝗮𝘀𝗻𝗼𝘃𝗮 𝘂𝗽𝗿𝗶𝘇𝗼𝗿𝗶𝘁𝘃𝗲: Nataša Matjašec Rošker
𝗗𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮: Maja Borin
𝗞𝗼𝗿𝗲𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Valentina Turcu
𝗟𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮: Mojca Marič
𝗦𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Lin Japelj
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Alan Hranitelj
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗰𝗮 𝘇𝘃𝗼𝗸𝗮: Janin Vezonik, Gorazd Vever
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰 𝘀𝘃𝗲𝘁𝗹𝗼𝗯𝗲: Tomaž Bezjak
𝗚𝗹𝗮𝘀𝗯𝗲𝗻𝗶 𝗮𝗿𝗮𝗻ž𝗺𝗮 𝗯𝗼𝗯𝗻𝗼𝘃: George Stanciu
𝗚𝗹𝗮𝘀𝗯𝗲𝗻𝗶 𝗮𝗿𝗮𝗻ž𝗺𝗮 𝘃𝗲𝘀𝗼𝗹𝗷𝗮: Marko Jaušovec
𝗕𝗲𝘀𝗲𝗱𝗶𝗹𝗼 𝘀𝗼𝗻𝗴𝗼𝘃 𝗶𝗻 𝘁𝗲𝗸𝘀𝘁 𝗦𝗻𝗲ž𝗶𝗻𝗸𝗲: Liza Marijina
𝗚𝗹𝗮𝘀𝗯𝗲𝗻𝗶 𝗮𝗿𝗮𝗻ž𝗺𝗮𝗷𝗶 𝘀𝗼𝗻𝗴𝗼𝘃: Sara Ester Gredelj
𝗣𝗼𝘀𝗹𝗶𝗸𝗮𝘃𝗮 𝘀𝘁𝗲𝗻: Nataša Matjašec Rošker, Valentina Turcu, Lin Japelj, Nadja Andželović Samec

Kot noč in dan

by #vednoaktualno | Okt 5, 2025

Cvetka Sokolov, Maja Borin
𝗞𝗢𝗧 𝗡𝗢Č 𝗜𝗡 𝗗𝗔𝗡

𝗣𝗿𝗲𝗺𝗶𝗲𝗿𝗮: 17. 10. 2025 ob 17.00
𝗣𝗼𝗻𝗼𝘃𝗶𝘁𝗲𝘃: 18. 10. 2025 ob 11.00
Komorni oder

𝗩𝗲č 𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶: https://www.sng-mb.si/event/kot-noc-in-dan/

Nova otroška uprizoritev nastaja po knjižni predlogi priznane slovenske pisateljice Cvetke Sokolov Kot noč in dan. V njej nastopata Barbara in Dominik, najboljša prijatelja, stara devet let, ki sta si različna kot noč in dan. Zabavne situacije, njuna nasprotovanja, prepirljivi dialogi, monološki razmisleki, nepričakovani zasuki in pronicljive domislice sooblikujejo podobo dekliško-fantovskega sveta, ki pa je vse prej kot črno-bel. V eni šolski uri bosta igralca učencem približala ne le duhovite situacije, ki nastajajo med najboljšima prijateljema, pač pa bosta skozi režijsko postavitev Mateje Kokol z uporabo raznovrstnih gledaliških praks učiteljem pokazala, kako prirediti knjižno besedilo za potrebe uprizoritve, kako učilnico uporabiti kot »oder« ali kako samo z uporabo rekvizitov ustvarjati vsakič nove dogajalne prostore in s preprostimi sredstvi v razredu pričarati čisto pravo gledališko uprizoritev.

Uprizoritev, za katero je odrsko adaptacijo spisala dramaturginja Maja Borin, nastaja v sklopu trajnostnega gledališča, ki ga mariborska Drama uresničuje v mednarodnem projektu STAGES.

𝗜𝗴𝗿𝗮𝘁𝗮: Eva Kraš, Viktor Hrvatin Meglič

𝗥𝗲ž𝗶𝘀𝗲𝗿𝗸𝗮: Mateja Kokol
𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮 𝗼𝗱𝗿𝘀𝗸𝗲 𝗽𝗿𝗶𝗿𝗲𝗱𝗯𝗲 𝗶𝗻 𝗱𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮: Maja Borin
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Suzana Rengeo
𝗟𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮: Zala Reich
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰 𝘀𝘃𝗲𝘁𝗹𝗼𝗯𝗲: Darjan Domadenik