Energija in religija: preizpraševanje razmerij: dr. Andrej Lukšič in dr. Andrej Gubina

by #vednoaktualno | Feb 27, 2026

𝐃𝐫. 𝐀𝐧𝐝𝐫𝐞𝐣 𝐋𝐮𝐤𝐬̌𝐢𝐜̌: 𝐄𝐧𝐞𝐫𝐠𝐞𝐭𝐢𝐤𝐚 𝐯 𝐥𝐮𝐜̌𝐢 𝐩𝐨𝐥𝐢𝐭𝐢𝐜̌𝐧𝐞 𝐞𝐤𝐨𝐥𝐨𝐠𝐢𝐣𝐞
Transformacija na področju energetike, ki smo ji danes priče, bo pomembno zaznamovala nadaljnji razvoj razvitih zahodnih družb ter njihovega odnosa do narave, okolja pa tudi do drugega in tretjega sveta. Politična ekologija zahodnega sveta odkriva različne mogoče scenarije družbenega razvoja, katerega jedro je in bo prav energetska politika; scenarije gre razumeti kot rezultante razmerja moči različnih političnih in družbenih akterjev na različnih ravneh, ki so in bodo poskrbeli za komunikacijsko zlivanje različnih okoljskih diskurzov v hegemonski razvojni koncept razvitih zahodnih držav; ta koncept bo tudi institucionalno in finančno podprt na nacionalni, regijski in globalni ravni. Kako naj se v teh novih političnih okvirih, ki šele nastajajo, ravna slovenska država, in sicer tako navznoter kot navzven?

Dr. Andrej Lukšič je izredni profesor na Fakulteti za družbene vede na programu Politologija – študija politik in države ter nosilec treh predmetov. Na interdisciplinarnem doktorskem študijskem programu Humanistika in družboslovje je skrbnik področja Politologija, v okviru doktorskega študija Varstvo okolja na Univerzi v Ljubljani pa je nosilec predmeta Politična ekologija. Leta 2018 je bil začetnik in nato soorganizator Mednarodne poletne šole politične ekologije, ki jo v velikem številu obiskujejo študentje in študentke z vsega sveta. Pri Inštitutu ČKZ je leta 2017 objavil zbirko OIKOS ter postal njen urednik in soprevajalec pri desetih izdanih temeljnih teoretskih delih s področja politične ekologije. Od leta 1993 je ustanovitelj in direktor Inštituta za ekologijo (okoljska nevladna organizacija). Raziskovalno se angažira na temah kritične politične ekologije, deliberativne demokracije, demokratične uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij, demokratiziranja demokracije ter političnih in družbenih učinkov rizičnih tehnologij. Vodil je številne interdisciplinarne projekte v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan, VOKO-SNAGA, Centrom za nevladne organizacije, Focusom, REC, Revivom ipd. ter z različnimi ministrstvi Vlade Republike Slovenije.

𝐃𝐫. 𝐀𝐧𝐝𝐫𝐞𝐣 𝐆𝐮𝐛𝐢𝐧𝐚: 𝐄𝐧𝐞𝐫𝐠𝐞𝐭𝐬𝐤𝐞 𝐬𝐤𝐮𝐩𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢 𝐢𝐧 𝐬𝐚𝐦𝐨𝐨𝐬𝐤𝐫𝐛𝐚 – 𝐤𝐚𝐤𝐨 𝐣𝐞 𝐥𝐚𝐡𝐤𝐨 𝐬𝐨𝐝𝐞𝐥𝐨𝐯𝐚𝐧𝐣𝐞 𝐤𝐥𝐣𝐮𝐜̌ 𝐳𝐚 𝐞𝐧𝐞𝐫𝐠𝐞𝐭𝐬𝐤𝐨 𝟒𝐃-𝐫𝐞𝐯𝐨𝐥𝐮𝐜𝐢𝐣𝐨
Predavanje predstavlja ključne izzive energetske preobrazbe – podnebne spremembe, omejene vire, demografijo in geopolitične napetosti – ter vlogo električne energije kot osrednjega dejavnika rešitev. Ogledamo si prihodnost energetike, ki je zasnovana na štirih D-jih: decentralizaciji, digitalizaciji, dekarbonizaciji in demokratizaciji oskrbe z električno energijo. Skozi praktični primer pilotne energetske skupnosti v Lučah pokaže, kako lokalna proizvodnja elektrike, prožnost porabe in sodelovanje prebivalcev omogočajo bolj zanesljivo, čistejšo in cenejšo oskrbo. Ogledamo si ključne dejavnike pri 4D-energetski revoluciji: pomen tehnologije, regulative in družbene angažiranosti pri gradnji energetske demokracije in vključevanju vseh akterjev v pravičen zeleni prehod.
Za uspeh in preživetje moramo nujno spremeniti svoje navade, podpirati sodelovanje in medsebojno zaupanje, saj zahteva zeleni in trajnostni prehod skupno delovanje posameznikov, skupnosti in institucij.

Dr. Andrej Ferdo Gubina je doktoriral na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani leta 2002, kjer je od 2023 redni profesor. Leta 2000 je bil Fulbrightov gostujoči raziskovalec na Massachusetts Institute of Technology. Med letoma 2002 in 2005 je vodil Oddelek za upravljanje s tveganji v HSE d.o.o., Ljubljana, ter nato med 2005 in 2022 Laboratorij za energetske strategije na UL FE kot predstojnik. Od marca 2022 je direktor Inovacijsko razvojnega inštituta UL. Kot glavni raziskovalec je sodeloval pri šestnajstih EU projektih (FP6, FP7, IEE, H2020 in HE). Raziskave obsegajo ekonomiko elektroenergetskih sistemov in energetski trg, upravljanje s tveganji in upravljanje premoženja v EES, upravljanje prožnosti porabe, energetsko učinkovitost in integracijo obnovljivih virov energije. Je Senior Member IEEE PES in član CIGRE Paris ter EU H2020 BRIDGE.

V sodelovanju z Društvom za primerjalno religiologijo in Inštitutom za filozofske in religijske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper v okviru projekta Nikola Tesla: filozofija energije, tehnologije in religije ter njena relevantnost danes (J7-60133) s podporo ARIS.

Sofiia Chornei, fagot & Diana Marković, klarinet // Mladi mladim

by #vednoaktualno | Feb 25, 2026

Nastopajo:
Sofiia Chornei, fagot
Diana Marković, klarinet
Nika Tkalec, klavir

Spored:
Antonio Vivaldi, Koncert za fagot v a-molu, RV 497
Ivo Petrić, Sonata za fagot
Werner Pirchner, Mit FaGottes Hilfe (Z božjo pomočjo) za solo fagot
I. Durch die Lagen (Skozi lege)
II. Heiße Rohre – Kadenz (Vroče cevi – kadenca)
III. Rasch und Resch (Hitro in odločno)
IV. Ahorn (Javor)
V. „Als ich in die Sonne schaute, glaubt’ ich, das Verborgene zu sehen.“
(»Ko sem gledal v sonce, sem verjel, da vidim skrito.«)
VI. Wie gepfiffen (Kot zažvižgano)
*
Arnold Bax, Sonata za klarinet in klavir
Tomaž Habe (1947), Tako in tako za klarinet in klavir
Luigi Bassi, Koncertna fantazija po motivih iz Verdijeve opere Rigoletto

𝐒𝐨𝐟𝐢𝐢𝐚 𝐂𝐡𝐨𝐫𝐧𝐞𝐢 je bila rojena leta 2005 v Kijevu v Ukrajini. Svojo glasbeno pot je začela na Glasbeni šoli št. 4 v Kijevu, kjer je zaključila šestletni program s klarinetom. Nato je nadaljevala šolanje na Glasbeni gimnaziji Gliere v Kijevu, kjer je pri petnajstih letih začela igrati fagot. Bila je na izmenjavi na Hochschule für Musik, Theater und Medien Hannover v petem semestru (tretji letnik) pod mentorstvom profesorja Benceja Bogányija, preostanek tretjega letnika pa bo opravila na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod vodstvom profesorja Zorana Miteva. Kot fagotistka je dejavna v številnih orkestrih in komornih zasedbah. Od leta 2022 je članica Mladinskega simfoničnega orkestra Ukrajine (YsOU), od leta 2023 pa Slovenskega mladinskega orkestra (SMO). Nastopila je na številnih uglednih koncertih in festivalih po Evropi, med drugimi v Koncertni hiši v Berlinu (2023), na Luzernskem festivalu (2024), Festivalu Berlioz (2024), Akademiji Kronberg (2024, 2025) ter v Slovaški filharmoniji v Bratislavi (2025). Leta 2024 je v sodelovanju s Sibeliusovo akademijo nastopila na skupnem orkestrskem projektu. Kot komorna glasbenica je leta 2024 s sekstetom Sonus Ventis osvojila zlato nagrado na 53. tekmovanju TEMSIG in nastopila v Sofiji v Bolgariji. Prav tako je osvojila prvo nagrado na IV. Vseukrajinskem tekmovanju izvajalcev na pihalih. Leta 2025 je kot solistka na 54. tekmovanju TEMSIG prejela srebrno nagrado.

*

𝐃𝐢𝐚𝐧𝐚 𝐌𝐚𝐫𝐤𝐨𝐯𝐢𝐜́ (Reka, 2003) je svoje glasbeno izobraževanje začela na Umetniški šoli Matka Brajše Rašana v Labinu na Hrvaškem, v razredu prof. Tončija Trinajstića. Leta 2018 je šolanje nadaljevala na Srednji glasbeni šoli Ivana Matetića Ronjgova na Reki pod vodstvom profesorja Gorana Prše. Po uspešno opravljeni maturi leta 2022 je vpisala študij klarineta na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je študirala v razredu red. prof. Jožeta Kotarja ter asistentov Davida Gregorca in Petra Kudra. Dodiplomski študij je uspešno končala junija 2025. Med izobraževanjem je aktivno sodelovala na številnih tekmovanjih na državni in mednarodni ravni ter dosegala vidne uspehe. Leta 2022 je na 60. hrvaškem državnem tekmovanju v organizaciji HDGPP osvojila prvo nagrado, leto zatem pa je na 6. mednarodnem tekmovanju Woodwind & Brass prejela prvo nagrado in naziv lavreata v finalu tekmovanja. Leta 2025 je osvojila tretje mesto na 1. mednarodnem tekmovanju za klarinetiste »Portus Naonis« v Pordenoneju v Italiji. Redno se udeležuje mojstrskih tečajev priznanih pedagogov, med katerimi so François Benda, Gabor Varga, Luis Gomez, Nikola Srdić, Đuro Pete, Stephan Vermeersch, Vitor Fernandes, Mate Bekavac in drugi. Trenutno je študentka prvega letnika magistrskega študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer se izpopolnjuje v razredu prof. Jožeta Kotarja in asistenta Petra Kudra.

Nika Tkalec je leta 2011 s posebno pohvalo summa cum laude diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu profesorja Tomaža Petrača. Dodatno se je izobraževala na Kraljevem konservatoriju za glasbo v Madridu pri profesorici Pilar Bilbao. Kot solistka je nastopila z Orkestrom Slovenske filharmonije, Orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana, s Simfoničnim orkestrom Glasbene šole Krško, Pihalnim orkestrom Krško in z Brass bandom Slovenija. Je dobitnica študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo UL ter nagrajenka nekaj državnih in mednarodnih tekmovanj. Redno koncertira na slovenskih odrih kot korepetitorka in komorna glasbenica. Sodeluje na festivalih, kot so Festival Lent, Samoborska glasbena jesen, EPTA, AS in Euritmia, v ciklih Glasbene mladine ljubljanske, na seminarjih, poletnih šolah (Celje, Radenci, Kranjska Gora, Dobrna, Podsreda), spremlja mlade glasbenike na tekmovanjih, poletnih šolah, avdicijah in recitalih. Trenutno deluje kot profesorica klavirja na Glasbeni šoli Vrhnika in kot strokovna sodelavka na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

Kosovelova dvorana, 6 EUR