Prešernov dan: Moj narobe svet

Prešernov dan: Moj narobe svet

Prešernov dan, slovenski kulturni praznik

Nedelja, 8. februar 2026, 18:00

IKC velika dvorana

Žanr: glasbeni dokumentarni film

Izvirni naslov: Moj narobe svet

Režija: Petra Seliškar

Leto: 2016

Trajanje: 74 min

Zasedba: Frane Milčinski

Vstopnina: Vstop prost

Opis:

Glasbeni dokumentarni film o umetniku z resno možgansko poškodbo imenovano razum. Glasbeni dokumentarni film Moj narobe svet nas skozi priredbe znanih slovenskih in svetovnih glasbenikov popelje v svet vsestranskega umetnika Franeta Milčinskega – Ježka. Satirične pesmi Franeta Milčinskega – Ježka iz petdesetih in šestdesetih let so danes aktualne kot še nikoli. V filmu jih interpretirajo glasbeniki, kot so nedavno umrli kantavtor Tomaž Pengov, legendarna hrvaška pevka Josipa Lisac, avantgardni finski harmonikar Kimmo Pohjonen, Hugo Race, bivši član zasedbe Nick Cave-a and The Bad Seeds in rock ikona Chris Eckman (The Walkabouts). Njihove skladbe so prepletene z arhivskimi posnetki Ježkovih nastopov.

Organizator: Knjižnica Šentjur – OE IKC

Program podpira Ministrstvo RS za kulturo

KINO: Težko leto

KINO: Težko leto

Filmski abonma

Četrtek, 5. februar 2026, 18:00

IKC velika dvorana

Žanr: komedija

Izvirni naslov: A Difficult Year

Režija: Eric Toledano, Olivier Nakache

Leto: 2025

Trajanje: 120 min

Zasedba: Pio Marmaï, Jonathan Cohen, Noémie Merlant, Mathieu Amalric

Vstopnina: za nosilce abonmaja in izven (vstopnica 6 eur – nakup vstopnic v obratovalnem času Knjižnice Šentjur in eno uro pred projekcijo na blagajni IKC)

Opis:

Duhovita in aktualna komedija o dveh bonvivantih, ki se znajdeta med okoljskimi aktivisti — ne zaradi ideala, ampak zaradi brezplačne hrane. Skozi smešne in tople situacije film razmišlja o sodobnem aktivizmu, (ne)zmožnosti sprememb in iskrenem prijateljstvu.

Po projekciji sledi razprava o filmu s scenaristom in režiserjem Žigo Kukovičem.

Organizator: Knjižnica Šentjur – OE IKC

Program finančno podpirata Občina Šentjur in Ministrstvo RS za kulturo

KINO: Song Sung Blue

KINO: Song Sung Blue

Ženski kino

Sreda, 4. februar 2026, 19:00

IKC velika dvorana

Žanr: biografska glasbena drama

Izvirni naslov: Song Sung Blue

Režija: Craig Brewer

Leto: 2025

Trajanje: 131 min

Zasedba: Hugh Jackman, Kate Hudson, Michael Imperioli, Fisher Stevens, Jim Belushi

Vstopnina: Vstopnica 6 eur (Nakup vstopnic v obratovalnem času Knjižnice Šentjur in eno uro pred projekcijo na blagajni IKC.)

Opis:

Resnična zgodba para iz mesta Milwaukee – Mika in Claire Sardina – ki sta se znašla na težki življenjski poti kot neuspešna glasbenika, ki jima ni uspel velik preboj, ustanovita skupino Lightning and Thunder, ki izvaja pesmi priznanega ameriškega glasbenika Neila Diamonda. Svoj nastop z glasbo legendarnega Diamonda približata občinstvu, s čimer postaneta lokalna ikona, čeprav sta izhajala iz težkih razmer. Film prikazuje, kako sta se kot par lotila svoje glasbene strasti — prej razočarana in brez upanja — ter skozi nastope, glasbo in medsebojno podporo dokazala, da ni nikoli prepozno, da bi našli ljubezen in sledili svojim sanjam.

Organizator: Knjižnica Šentjur – OE IKC

Program podpira Ministrstvo RS za kulturo

Otroški abonma Jurček: TINKO CELINKO

Otroški abonma Jurček: TINKO CELINKO

Tinko Celinko
Interaktivna predstava

Tinko Celinko je nadaljevanje zgodbe Janeza Bitenca – Tinko Polovinko. Tinko Polovinko na koncu predstave postane cel fant. Postane Tinko Celinko. In na tem mestu se naša predstava Tinko Celinko prične.

Tinko Celinko je postavljena v kasnejši čas, ko Tinko že malce odraste in se res spremeni v fanta, kot so drugi. Žal pa s tem, ko postane, kot drugi, postane tudi fant, ki ga stvari, ki so ga zanimale in veselile prej, prav nič več ne ganejo. Postane fant, ki nepretrgoma zre v pametne naprave in s svetom okrog sebe komunicira le še preko telefona. Za mucko, ki si jo je vedno tako želel in jo kot Polovinko tudi dobil, se ne zmeni več. Res, da se Tinko drži dogovora, da stvari naredi do konca, a žal to pomeni, da tudi “do konca” gleda v telefon. Postaja anemičen in popolnoma nezainteresiran. Mucka je zapuščena z njegove strani in obžaluje, da ga je sama želela spremeniti v Celinka. Bolj, kot je Tinko postajal Celinko, manj časa je imel za njo. Tokrat bosta skupaj z dedkom, ki se v prvem delu ne pojavi, a o njem poslušamo, na misiji, kako pripraviti Tinka, da postane fant, kot je bil. Polovinko. Fant poln domišljije in veselja. Poln ljubezni in skrbi za druge, predvsem za mucko, ki si jo je tako zelo želel.

Predstava na humoren in poučen način opozarja otroke, da dvignejo pogled iz telefona v svet, ker je v živo toliko lepega za doživet, da bi bilo to škoda zamuditi.

Predstava traja 35 minut in je primerna za otroke od 3. leta starosti.

Ustvarjalci:

Besedilo, koncept, igra in animacija: Jernej Čampelj

Glasba: Dejan Markić, Jernej Čampelj

Produkcija: Kulturni zavod Veliki up

Gledališko-glasbeni abonma Gustav: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI

Gledališko-glasbeni abonma Gustav: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI

TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
Komedija

Mestno gledališče ljubljansko

Anton Tomaž Linhart

TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI

7. marec 2026, IKC Šentjur

Predstava traja 1 uro in 25 minut in nima odmora.

Z avtorsko priredbo Beaumarchaisove satire je duhovni otrok razsvetljenstva Anton Tomaž Linhart (1756–1795), sicer sin češkega priseljenca meščanskega rodu in Slovenke, položil temeljni kamen slovenskega gledališča in dramatike. S tem je nedvoumno dokazal, da kmečki jezik neukih in nekultiviranih Slovencev na odru zveni prav tako umetelno kot drugi jeziki ter ob tem v besedilo še spretno vtkal idejo o svobodi, bratstvu in enakosti vseh ljudi.

Novopečenega Baronovega osebnega služabnika Matička spoznamo v trenutku, ko mu njegova izbranka Nežka razkrije, da jo hoče pohotni Baron Naletel zvabiti v posteljo še pred njuno poroko. Matiček se brž odloči, da bo Barona speljal stran od svoje neveste, tako da bo v njem razpihal ogenj ljubosumja. Baronova osamljena soproga Gospa Rozala se namreč v nepotešenem hrepenenju po ljubezni nedolžno spogleduje s študentom Tončkom, ki ji naklonjenost vrača. Tako Matičku res za hip uspe premotiti Barona, vendar njegov zalet ustavi usodna zadolžnica. Že pred časom si je Matiček pri Smrekarici sposodil denar in podpisal, da se bo z njo oženil, če ji denarja ne bo mogel vrniti. Matiček denarja še vedno nima, Smrekarica pa terja svoje. Baron, ki je tudi razsodnik v takih sporih, pod krinko pravičnosti odloči, da se mora Matiček poročiti s svojo posojilodajalko. V središču osnovnega zapleta je ljubezenska intriga, ki jo sprva zasnuje in vodi Matiček, kasneje pa jo domislita in v svoje roke vzameta Gospa Rozala in Nežka ter zmešnjavo razvozlata do srečnega konca. Medtem pa Matiček o Baronu izreče še danes drzno zveneče besede: »Al je kaj boljši kakor jaz? Vzemi mu denar, žlahto, ime, potegni mu dol to prazno odejo in postavi ga tja, kakor je človek sam na sebi, tak ne bo vreden, da bi on meni služil.«

Ne le, da med gospodo in podanki – razen v premoženju, naslovu in nošnji – ni razlike, vladajoči razred je tako moralno skorumpiran, da je vreden manj od svojih podložnikov. Ta veseli dan ali Matiček se ženi prinaša prerez vase zazrte družbe, in to v času, ko plameni revolucije nezadržno goltajo stari družbeni red in med vrsticami sočnega dialoga zažarijo iskre tistega ognja, ki je Slovence tudi duhovno postavil ob bok evropskim narodom.

Uveljavljeni in večkrat nagrajeni režiser Diego de Brea, ki je nazadnje v MGL zrežiral črno komedijo Bog masakra Yasmine Reza in Ionescovo dramo absurda Plešasta pevka, se z vsako komedijo spopade na svojstven in izviren način, ki se izmika trdno postavljenim komedijskim premisam: komično razpre v nepričakovani trpkosti in tudi bizarnosti, kajti vsaka komedija vznikne iz ogorčenja nad stanjem sveta in duha.

Ustvarjalci

Režiser in scenograf: Diego de Brea

Dramaturginja: Ira Ratej

Kostumograf: Leo Kulaš

Izbor glasbe: Diego de Brea

Lektorica: Barbara Rogelj

Oblikovalec svetlobe: Boštjan Kos

Oblikovalec zvoka: Matija Zajc

Igralska zasedba

Baron Naletel: Primož Pirnat

Rozala, njegova gospa: Iva Krajnc Bagola

Matiček, vrtnar: Uroš Smolej

Nežka, hišna: Tina Potočnik Vrhovnik

Tonček, študent: Nejc Jezernik k. g.

Zmešnjava, advokat: Boris Kerč

Žužek, kancelir: Jožef Ropoša

Jerca, županova hči: Lena Hribar Škrlec