by #vednoaktualno | Apr 17, 2026
Zaradi velikega zanimanja: vstopnice so že v prodaji!
❤️ 18.00 Srečanje z umetnico (Meet and Greet)
✨ 20.00 Travesty v Gallusovi dvorani
! vstopnica za predstavo ne vključuje vstopnice za Srečanje z umetnico (Meet and Greet) !
Na oder Gallusove dvorane prihaja Sasha Velour, ena najvplivnejših osebnosti sodobne drag in performativne umetnosti.
Avtorica, režiserka in multidisciplinarna vizionarka, ki je z zmago v deveti sezoni RuPaul’s Drag Race drag umetnost dokončno uveljavila kot kompleksno uprizoritveno formo, se bo občinstvu predstavila z najnovejšo stvaritvijo Travesty. Ljubljana je pomembna postojanka na svetovni turneji te drzne in vizualno razkošne predstave, ki bo svojo svetovno premiero doživela marca 2026 v Washingtonu. Gre za dogodek, ki briše meje med gledališčem, zgodovino in političnim performansom ter potrjuje status Velourjeve kot umetnice, ki drag postavlja v središče sodobnega kulturnega diskurza.
Drag kot svobodno izražanje brez sramu.
Drag kot prostor umetniške svobode.
Drag kot središče sodobnega kulturnega diskurza.
Drag kot multidisciplinaren spektakel, kot radikalna moč preobrazbe in neustrašno razmišljanje o prihodnosti.
Koprodukcija: Cankarjev dom in Lama Music Agency
by #vednoaktualno | Apr 17, 2026
Notopisi bodo 23. aprila v Dvorani Alme Karlin gostili Katjo Šulc, glasbenico in avtorico, ki prepleta poezijo, sodoben folk, ljudsko tradicijo in pripovedništvo.
Zasedba: Katja Šulc, glas, ukulele, elektronski pripomočki; Andraž Mazi, pedal steel, bendžo, charango; Marino Kranjac, oprekelj
Katjo Šulc zaznamuje eklektičen glasbeni pristop, ki gradi na atmosferičnosti, intimni interpretaciji, večplastnih vokalnih harmonijah, repeticijah in zvočnih manipulacijah. Doslej je izdala pet studijskih albumov, katerih rdeča nit je poezija v glasbi. Njen zadnji album West Wind Blow From Your Prairie Nest (ŠKUC, 2024) je segel na World Music Chart Europe Top 20 in prejel nominacijo za Preis der deutschen Schallplattenkritik.
Na tokratnem koncertu bo Katja Šulc preletela krajine, kjer srečuje poezijo svojih albumov. Od romskih do mehiških in severnoameriških staroselskih razsežnosti, vse do magične Istre, ki jo raziskuje v svojem novem projektu v sklopu umetniške rezidence v Kubedu. Premierno bo predstavila prihajajočo singel ploščo Kubejski, z uglasbeno poezijo Alojza Kocjančiča, pesnika Istre. Pridruženi gost koncerta bo istrski glasbenik Marino Kranjac.
https://www.cd-cc.si/kultura/glasba/katja-sulc
by #vednoaktualno | Apr 17, 2026
IZŠTEKANI BEFORE TIME v Cankarjevem domu
Razkošen akustični koncert ob izidu drugega albuma
Drugi koncert v spomladanskem nizu Izštekanih v Cankarjevem domu bodo izvedli očarljivi kamniški indierockerji BEFORE TIME. Le dober mesec po izidu drugega albuma Vse Kar Smo se strumno lotevajo novega izziva. Svoji glasbi bodo nadeli akustično preobleko ter ji z godalnim kvartetom, klavirjem in tolkali dodali orkestrski pridih. V spremni pogovor z avtorjem in voditeljem Juretom Longyko se bo lahko na poseben način vključilo tudi občinstvo. Pridružite se v torek 21. aprila 2026 ob 20.00 v Linhartovi dvorani – ali v neposrednem radijskem ali spletnem videoprenosu na Valu 202. Vstopnice so na voljo na blagajni in na spletni strani Cankarjevega doma ter na pooblaščenih prodajnih mestih.
https://www.cd-cc.si/kultura/glasba/izstekani-time
Zbrali so se kot najstniki leta 2017, nase opozorili z zmago na Špil ligi v sezoni 2019/20 in prvenstvo med mladimi bendi utrdili z zmago na Šourocku 2023. Istega leta so izdali prvenec OMNI. V glasbi združujejo neverjeten elan, lepoto, milino, mladostno energijo in resen, zavzet pogled na svet. Za spevnostjo in kristalno sijočim zvokom so kompleksni aranžmaji in dovršena izvedba, več članov je perspektivnih študentov glasbe. Po nizu novoizdanih skladb so pravkar objavili drugi album Vse Kar Smo. “Je nadaljevanje našega odraščanja. Tako kot so razburkana ta leta, je razburkan album,” pripoveduje pevka Naja. “Zelo ustreza naslovu. Govori o tem, kar smo kot družba in kar smo mi. V tem bendu je najlepše, da smo lahko to, kar smo,” dodaja basist Peter. “Zveni zelo naravno, uporabili smo manj elektronskih instrumentov, godalni kvartet pa je dodal eno najlepših zvočnih barv, kar jih obstaja.”
Z godalnim kvartetom Before Time prihajajo tudi v Izštekane. “Z akustiko eksperimentiramo že dolgo, a doslej le v zasedbi nas petih. V Izštekane pa smo zaradi velikosti dvorane in zahtevnosti produkcije povabili prijatelje, akademske glasbenike.” Skladbe z obeh albumov bodo dobile popolnoma novo preobleko. Godalom se bodo pridružili tudi klavir in tolkala. “Zvok bo kljub akustičnosti poln in barvito orkestrski. Vsem, ki mislite, da veste kaj vas čaka, lahko zagotovimo, da bo to neponovljiva izkušnja. Ne bo manjkalo tudi skladb, ki so nam najbolj pri srcu in so že leta v našem repertoarju ter si zaslužijo prenovljeno izvedbo. Izštekani ne bodo le koncert, temveč zvočno in čustveno popotovanje skozi zgodbo, ki jo pripovedujejo naše pesmi,” napovedujejo. “Res vlagamo veliko truda. To bo eden naših najbolj posebnih večerov.”
Kot je pri Izštekanih v navadi, bo nastop spremljal pogovor z avtorjem in voditeljem Juretom Longyko. Nekaj vprašanj bo lahko na poseben način zastavilo tudi občinstvo. Vsi, ki ne bodo imeli sreče z vstopnicami – te za Izštekane vselej poidejo – pa bodo lahko spremljali neposredni radijski ali spletni videoprenos na Valu 202.
Naja Lipičnik – glas, Toni Lah – kitara, Aleksander Leon Štukelj – kitara, Peter Mandelj Mejač – bas kitara, Domen Flerin – bobni, Aljoša Kavčič – klavir, Ajda Blaževič Arko – violina, Karin Antunović – violina, Lejla Vrčkovnik – viola, Lovro Drofenik – violončelo, Janez Spruk – tolkala
Spomladanski niz v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bodo Izštekani sklenili 19. maja, ko bo v nova zvočna prostranstva zakoračila ljubljanska zasedba LIAMERE. Svoj magični alter pop bo okrepila z godalno sekcijo Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, aranžmaje zanjo bo prispeval Leon Firšt.
najavni spot – https://www.youtube.com/watch?v=Wtse2BDCktk
na spletišču Vala 202 – https://val202.rtvslo.si/clanek/izstekani/izstekani-before-time-v-cankarjevem-domu/777327
na spletišču CD – https://www.cd-cc.si/kultura/glasba/izstekani-time
Nabor fotografij:
https://drive.google.com/drive/folders/1Itpjg92xAUWVDKC1BTkMPniz9B_oIJCC
Vizualna podoba dogodka:
https://drive.google.com/drive/folders/1CuMm67elQaLs7qKolC6U7mqftFQ8U6SB
https://www.youtube.com/@beforetime
https://www.instagram.com/_beforetime_
https://www.facebook.com/beforetimeband
https://www.val202.si/izstekani
https://www.instagram.com/izstekani
https://www.facebook.com/izstekani
https://val202.rtvslo.si/clanki/izstekani
https://365.rtvslo.si/raziskuj?q=izštekani
https://www.youtube.com/@Val2o2/playlists
https://sl.wikipedia.org/wiki/Izštekani
by #vednoaktualno | Apr 17, 2026
𝗧𝗼𝗰̌𝗸𝗲 𝗶𝘇𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮𝗻𝗷𝗮
Plesno-lutkovna predstava za odrasle
📅sob., 18. apr. 2026, ob 20:00
📅ned., 19. apr. 2026, ob 20:00
📍Dvorana Duše Počkaj, 14,12* EUR
“𝑴𝒊 𝒔𝒎𝒐 𝒏𝒂𝒔̌ 𝒔𝒑𝒐𝒎𝒊𝒏, 𝒎𝒊 𝒔𝒎𝒐 𝒕𝒊𝒔𝒕𝒊 𝒉𝒊𝒎𝒆𝒓𝒊𝒄̌𝒏𝒊 𝒎𝒖𝒛𝒆𝒋 𝒔𝒑𝒓𝒆𝒎𝒊𝒏𝒋𝒂𝒋𝒐𝒄̌𝒊𝒉 𝒔𝒆 𝒐𝒃𝒍𝒊𝒌, 𝒕𝒊𝒔𝒕𝒊 𝒌𝒖𝒑 𝒓𝒂𝒛𝒃𝒊𝒕𝒊𝒉 𝒐𝒈𝒍𝒆𝒅𝒂𝒍.”
– 𝑱𝒐𝒓𝒈𝒆 𝑳𝒖𝒊𝒔 𝑩𝒐𝒓𝒈𝒆𝒔
Plesalka in koreografinja 𝗞𝗮𝗷𝗮 𝗟𝗶𝗻 ter lutkovna ustvarjalka 𝗠𝗮𝗷𝗮 𝗞𝘂𝗻𝘀̌𝗶𝗰̌ se prvič srečata v skupni raziskavi spomina. Na odru gradita intimen, občutljivo uglašen prostor, kjer se skozi gib, animacijo in materialnost predmetov počasi izrisujejo drobci njunih osebnih spominov – krhki, izmuzljivi in globoko vtisnjeni v telo. Kot v Platonovi prispodobi voščene plošče se izkustva vanju zapisujejo, brišejo in prekrivajo. Eden od spominov se vrača kot ujetost v trenutku, ko je preveč življenja naenkrat zaprlo dih, drugi kot skoraj sanjska podoba – obala izginulega otoka, jelen, ki plava skozi morje, trenutek, ki se razblini, še preden ga lahko ujameš.
𝗞𝗮𝗷 𝗷𝗲 𝘁𝗶𝘀𝘁𝗼, 𝗸𝗮𝗿 𝗼𝘀𝘁𝗮𝗻𝗲? 𝗝𝗲 𝘁𝗼 𝗹𝗲 𝗼𝗯𝗰̌𝘂𝘁𝗲𝗸, 𝘀𝗲𝗻𝗰𝗮 𝗯𝗿𝗲𝘇 𝘁𝗲𝗹𝗲𝘀𝗮, 𝘀𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻, 𝗸𝗶 𝗻𝗼𝗰̌𝗲 𝘃𝗲𝗰̌ 𝗼𝗯𝘀𝘁𝗮𝗷𝗮𝘁𝗶? 𝗦𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻 𝗸𝗼𝘁 𝘁𝗼𝗰̌𝗸𝗮 𝗶𝘇𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮𝗻𝗷𝗮, 𝗸𝗷𝗲𝗿 𝘀𝗲 𝗶𝘇𝗴𝘂𝗯𝗶𝘀̌, 𝘀̌𝗲 𝗽𝗿𝗲𝗱𝗲𝗻 𝘁𝗲 𝗸𝗱𝗼 𝗼𝗽𝗮𝘇𝗶?
Telo v predstavi postane arhiv preteklosti, prostor, kjer se osvobajajo skrite in pozabljene notranje pokrajine. Te se razodevajo v fragmentih, teksturah in gibih – sledovih, ki jih je mogoče zaznati, a ne preprosto razložiti. Dramaturgija sledi fragmentarni logiki spomina: prehajanju med ostrimi podobami, nenadnimi prekinitvami in sanjskimi premenami.
Izhodišče ustvarjalk je pesniška zbirka Lucije Stupica Točke izginjanja ter filozofska tradicija, ki spomin razume kot nekaj hkrati vtisljivega in neulovljivega. Osrednji koncept točke izginjanja je hibrid psihološkega, filozofskega in vizualnega polja, prostor na robu zaznavnega, kjer gledalec neotipljivo soustvarja pomen.
Njun odnos se nenehno spreminja: včasih se izrisujeta kot eno, drugič se luščita kot protipola. V tem gibanju nastaja kompleksna napetost med tem, kar telo skuša zadržati, in silovitostjo notranjega impulza, ki si utira pot k osvoboditvi.
Predstava prepleta sodobni ples, lutkovnost in poetični jezik ter razpenja telesnost in predmetnost med dva svetova: med otipljivo realnostjo in notranjo sobo spomina. Ne pripoveduje zgodbe, temveč odpira proces: neprestano nastajanje, razpadanje in preoblikovanje pomenov. Gledalca ne vodi k razumevanju naracije, temveč k doživljanju samega dejanja spominjanja, krhkega, minljivega in obenem temeljnega za občutek identitete. Ob tem se rojevajo vprašanja:
𝗦𝗺𝗼 𝗿𝗲𝘀 𝗹𝗲 𝘀𝗸𝘂𝗽𝗲𝗸 𝘀𝘃𝗼𝗷𝗶𝗵 𝘀𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻𝗼𝘃? 𝗞𝗱𝗮𝗷 𝘀𝗲 𝘀𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻 𝗽𝗿𝗲𝗹𝗲𝘃𝗶 𝘃 𝗳𝗶𝗸𝗰𝗶𝗷𝗼? 𝗞𝗮𝗸𝗼 𝗻𝗮𝘀 𝘂𝘀𝗺𝗲𝗿𝗷𝗮𝗷𝗼 𝘀𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻𝗶, 𝗸𝗶 𝗷𝗶𝗵 𝗻𝗲 𝗺𝗼𝗿𝗲𝗺𝗼 𝘇𝗮𝘃𝗲𝘀𝘁𝗻𝗼 𝗽𝗿𝗶𝗸𝗹𝗶𝗰𝗮𝘁𝗶? 𝗔𝗹𝗶 𝘃 𝗻𝗮𝘀 𝗼𝗯𝘀𝘁𝗮𝗷𝗮 𝗻𝗲𝗸𝗮𝗷, 𝗸𝗮𝗿 𝗽𝗿𝗲𝘀𝗲𝗴𝗮 𝘀𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻? 𝗜𝗻 𝗮𝗹𝗶 𝗷𝗲 𝗻𝗮𝘀̌𝗮 𝘃𝗲𝗰̌𝗻𝗼𝘀𝘁 𝗼𝗱𝘃𝗶𝘀𝗻𝗮 𝗼𝗱 𝘁𝗲𝗴𝗮, 𝗮𝗹𝗶 𝘀𝗲 𝗻𝗮𝘀 𝗯𝗼 𝗻𝗲𝗸𝗱𝗼 𝘀𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻𝗷𝗮𝗹?
Predstava nas vodi skozi pokrajino spomina, kjer se osebni drobci prepletajo s poetičnimi podobami, filozofskimi odsevi in neizgovorjenim, ki se osvobaja iz telesa. Točke izginjanja tako postanejo prostor vmesnosti – kraj, kamor se vračamo, čeprav ga ni več na nobenem zemljevidu.
***
Avtorici, ustvarjalki in izvajalki: Maja Kunšič in Kaja Lin J. Avguštin
Izbor besedil in avtorstvo (Rojstni dan, Jelen v morju): Maja Kunšič
Dramaturgija: Ajda Rooss
Scenografija in izdelava rekvizitov, scene: Zala Kalan
Avtorska glasba: Mitja Vrhovnik Smrekar
Oblikovanje luči: Gregor Kuhar
Kostumografija, izdelava kostuma: Suzana Ermers Krapež
V predstavi so uporabljena besedila in poezija Lucije Stupice, Etel Adnan, Han Kang (Greek Lessons) ter Kapke Kasabove (Meja).
Produkcija: Maja Kunšič in Kaja Lin J. Avguštin
Koprodukcija: Cankarjev dom
Posebna zahvala Lutkovnemu gledališču Ljubljana
![Ivan Cankar: Na klancu #ponovitve]()
by #vednoaktualno | Apr 17, 2026
Ivan Cankar:
𝗡𝗔 𝗞𝗟𝗔𝗡𝗖𝗨
tor., 14. apr. 2026, ob 10:00
sre., 15. apr. 2026, ob 10:00
pet., 17. apr. 2026, ob 10:00
Štihova dvorana, 20, 16* EUR
* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *
Režija: 𝗝𝗲𝗿𝗻𝗲𝗷 𝗟𝗼𝗿𝗲𝗻𝗰𝗶
Igrata: 𝗧𝗮𝗺𝗮𝗿𝗮 𝗔𝘃𝗴𝘂𝘀̌𝘁𝗶𝗻 in 𝗚𝗿𝗲𝗴𝗼𝗿 𝗭𝗼𝗿𝗰
Vokal: 𝗣𝗶𝗽𝗮 𝗟𝗼𝗿𝗲𝗻𝗰𝗶 in 𝗠𝗮𝗿𝗹𝗼 𝗖̌𝗿𝗻𝗮𝗰
Avtor glasbe in asistent režiserja: 𝗭̌𝗶𝗴𝗮 𝗛𝗿𝗲𝗻
Scenografija: 𝗕𝗿𝗮𝗻𝗸𝗼 𝗛𝗼𝗷𝗻𝗶𝗸
Kostumografija: 𝗕𝗲𝗹𝗶𝗻𝗱𝗮 𝗥𝗮𝗱𝘂𝗹𝗼𝘃𝗶𝗰́
Oblikovanje luči: 𝗝𝗲𝗿𝗻𝗲𝗷 𝗟𝗼𝗿𝗲𝗻𝗰𝗶, 𝗕𝗿𝗮𝗻𝗸𝗼 𝗛𝗼𝗷𝗻𝗶𝗸
Produkcija: 𝗖𝗮𝗻𝗸𝗮𝗿𝗷𝗲𝘃 𝗱𝗼𝗺
* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *
Maturitetno branje 2026
Roman 𝑵𝒂 𝒌𝒍𝒂𝒏𝒄𝒖 Ivana Cankarja ima izrazite literarne lastnosti, ki ga uvrščajo med temeljna dela slovenske moderne in socialno-psihološkega realizma. Njegova osrednja vrednost je v izjemno poglobljeni psihološki karakterizaciji likov, predvsem matere in hčere Francke, ki nista zgolj nosilki socialnega položaja, temveč notranje razklani, čustveno zapleteni osebnosti. Cankar z drobnimi, pogosto simbolno obarvanimi detajli razkriva notranje stiske, občutke krivde, ponižanja in hrepenenja, kar daje romanu velik čustveni in etični pomen.
Pomembna literarna odlika romana je tudi socialna kritičnost, ki pa ni plakatna ali moralistično neposredna, temveč subtilno vtkana v usode posameznikov. Revščina, razredna neenakost in brezizhodnost malega človeka so prikazane kot sistemski problem, ki razčloveča tako zatirane kot tudi tiste na oblasti. Klanec kot osrednji motiv deluje simbolno: predstavlja naporno, skoraj nemogočo pot navzgor, torej socialni vzpon, ki ostaja večinoma neuresničljiv, obenem pa tudi eksistencialno breme življenja. Posebna vrednost romana je Cankarjev slog, ki združuje realistično pripovednost z izrazito liričnostjo. Jezik je zgoščen, ritmičen, pogosto metaforičen, kar presega zgolj opisovanje zunanje stvarnosti in ustvarja močno razpoloženjsko atmosfero.
Pripovedni tempo je umirjen, premišljen, kar omogoča poglobljeno doživljanje notranjega sveta likov in poudarja občutek neizogibne usode. Roman odlikuje tudi etična in humanistična razsežnost. Cankar ne obsoja svojih likov, temveč jih razume in sočutno spremlja, pri čemer posebej izpostavlja materinsko žrtev kot eno temeljnih moralnih vrednot. Na klancu tako ni le socialni roman, temveč tudi globoko pretresljivo literarno delo o dostojanstvu, trpljenju in neuresničenem življenju, ki svojo aktualnost ohranja tudi v sodobnem branju.
*
»𝑁𝑖𝑘𝑜𝑙𝑖 𝑗𝑖ℎ 𝑛𝑒 𝑑𝑜𝑖𝑑𝑒𝑚!«, 𝑠𝑖 𝑗𝑒
𝑚𝑖𝑠𝑙𝑖𝑙𝑎 (𝐹𝑟𝑎𝑛𝑐𝑘𝑎) 𝑖𝑛 𝑧𝑎𝑧𝑑𝑒𝑙𝑜
𝑠𝑒 𝑗𝑖 𝑗𝑒, 𝑑𝑎 𝑏𝑖 𝑗𝑖ℎ 𝑛𝑒 𝑑𝑜𝑠̌𝑙𝑎 𝑛𝑖𝑘𝑜𝑙𝑖,
𝑐̌𝑒 𝑏𝑖 𝑡𝑒𝑘𝑙𝑎 𝑧 𝑛𝑗𝑖𝑚𝑖 𝑑𝑜 𝑘𝑜𝑛𝑐𝑎
𝑠𝑣𝑒𝑡𝑎 𝑖𝑛 𝑑𝑜 𝑘𝑜𝑛𝑐𝑎 𝑧̌𝑖𝑣𝑙𝑗𝑒𝑛𝑗𝑎.
…
– Jernej Lorenci
*
O ustvarjalcih: https://www.cd-cc.si/kultura/gledalisce-in-ples/na-klancu
foto: Peter Uhan / CD
