by #vednoaktualno | Nov 14, 2025
EN_https://cofestival.si/2025/en/harald-beharie/
Harald Beharie: Batty Bwoy (2022)
plesna predstava in pogovor
Stara mestna elektrarna
Trajanje: 75 min.
Vstopnina: http://www.eventim.si/artist/cofestival/harald-beharie-batty-bwoy-4014137/
8/10 EUR
Festivalske vstopnice: https://www.eventim.si/event/cofestival-2025-razlicna-prizorisca-20757495/
Plesalec, performer in koreograf Harald Beharie je s solom Batty Bwoy (2022), kar bi v slovenski jezik lahko prevedli s pejorativnim izrazom peder ali bolj dobesednim, arhaičnim in pozabljenim ritopik, v mednarodni plesni prostor vnesel nemir, kakršen se primeri samo vsake toliko let. Batty Bwoy je tako učinkovit, ker z rabo fundamentalnih instrumentov teatralnosti popolno razgaljenost in transparentnost odrskega queer telesa izpostavi pogajanjem z gledalskimi telesi ali telesom na način, kjer skupaj s performerjem ugotavljamo, ali nas bolj definira odgovor na vprašanje, kdo smo, ali v resnici samoobrambno, zaščitno in teritorialno vprašanje, kje smo, ki ga je psihoanaliza nekoč povezala z močjo groze. Delo nas zaseda v center vednosti, ki ga moramo šele opredmetiti, zagledati in se do njega opredeliti. Kaj nastane, če fobije, povezane z različnimi družbenimi spoli onstran heteronormativnosti, uporabimo kot uprizoritveno besedilo?
»Batty Bwoy je solo, ki se ne začenja z vprašanjem ali kritiko, temveč izhaja iz igre in želje, ki sta prepleteni v nasilje in šarmantno krutost. Z reapropriacijo jamajškega izraza ‘batty bwoy’, slengovske oznake za queer osebo, delo subvertira in spreobrača mite o črnem queer telesu, tako da razgrinja ranljive vidike, ki vznikajo v igri med zavednim in naivnim. S seciranjem absurdnosti v demonizacijah queerovstva Batty Bwoy artikulira poroznost teles in jezikov, procesov, kjer usta požirajo in bruhajo izmisleke, ki se izločenim telesom potem lepijo na kožo. V odisejadi z drotarskim progresivnim rockom Batty Bwoy napada in objema sedimentirane pripovedi, povezane s strahovi pred queer telesom kot perverzno in deviantno pojavo. Izraz Batty Bwoy je rabljen na način, da prebuja ambivalenten stvor na prehodih med prekarnim telesom, osvobojeno močjo, radostmi, užitki in queer energijo! Delo je svoj navdih našlo v mitologijah, ogabnih stereotipih, občutjih in fantazijah o queer telesu, pa tudi v identitetah, homofobičnih varietejskih besedilih popevk, italijanskih giallo filmih iz sedemdesetih let, uporniških gully kraljicah (jamajških brezdomskih trans osebah, izpostavljenih šikaniranju in nasilju) in queer glasovih iz Norveške in Jamajke, ki so bili udeleženi v procesu ustvarjanja sola,« pravi Harald Beharie.
Koreografija in izvedba: Harald Beharie
Umetniški sodelavki/skulptura: Karoline Bakken Lund in Veronica Bruce
Skladatelj: Ring van Möbius
Oblikovalec zvoka: Jassem Hindi
Zunanje oko: Hooman Sharifi, Inés Belli
S podporo: Kulturrådet, Fond for lyd og bilde, FFUK, občina Sandnes, občina Oslo in TOU. Producentki: Mariana Suikkanen Gomes in Kristina Melbø Valvik
Distribucija: Damien Valette
Zahvala: Tobias Leira, Ingeborg Staxrud Olerud, Torbjørn Kolbeinsen in Phillip McLeod
* S Haraldom Behariejem se bo po predstavi v preddverju Stare mestne elektrarne pogovarjal Slavčo Dimitrov. Pogovor bo potekal v angleškem jeziku.
* V predstavi je prisotna golota.
Organizacija: Kino Šiška in NDA Slovenija v sodelovanju z zavodom Bunker
S podporo: PAHN – Performing Arts Hub Norway
by #vednoaktualno | Nov 14, 2025
EN_ https://cofestival.si/2025/en/andreja-rauch-podrzavnik-milan-tomasik/
Andreja Rauch Podrzavnik in Milan Tomášik: Cage Open. Tovornjak, ki se pelje mimo glasbene šole (2025)
premiera plesne predstave z glasbo v živo
Stara mestna elektrarna
Vstopnina: http://www.eventim.si/artist/cofestival/cage-open-4014095/
8/10 EUR
Festivalske vstopnice: https://www.eventim.si/event/cofestival-2025-razlicna-prizorisca-20757495
Delo Cage Open je nastalo v sodelovanju med Forumom nove glasbe in CoFestivalom. Festivala si delita interes za umetniško ustvarjalnost, ki je bila v dvajsetem stoletju z avantgardnimi in modernističnimi umetniškimi težnjami podvržena imperativu inovacije. Ker se odvijata v istem novembrskem terminu, smo se odločili, da ju povežemo v skupnem festivalskem dnevu. Izbrana dela Johna Cagea, ki so zaznamovala sodobno glasbo s svojo radikalno odprtostjo in svobodo interpretacije, bodo v živi izvedbi članov Ansambla Foruma nove glasbe spremljala koreografsko delo Andreje Rauch Podrzavnik in Milana Tomášika, ki v domačem sodobnoplesnem prostoru svoj koreografski opus ustvarjata med odprtimi, improviziranimi in vnaprej določenimi koreografskimi strukturami, izhajata iz širokega spektra kompozicijskih koreoloških načel in v svojih delih tesno sodelujeta z glasbeniki.
John Cage (1912–1992) je eden redkih skladateljev, katerega vplivi segajo onkraj robov glasbe – morda zato, ker se je sam gibal v različnih umetniških okoljih. Po kratkih študijskih stikih z Arnoldom Schönbergom se je popolnoma zavezal glasbi in pričel je ustvarjati predvsem skladbe za tolkala. Cage je bil zagret za širjenje glasbenega materiala in v tem smislu gre razumeti tudi preparirani klavir – med strune klavirja je vstavil različne predmete, tako da je klavir iz melodično-harmonskega inštrumenta spremenil v tolkalnega. Skladbi Skrivnostna pustolovščina (1945) in Glasba za Marcela Duchampa (1947) sta napisani za preparirani klavir, pri čemer je prva nastala za plesno predstavo Cageevega kasnejšega partnerja Mercea Cunninghama, druga pa za film Hansa Richterja Dreams That Money Can Buy, v katerem so bile sanje Marcela Duchampa opremljene s Cageevo glasbo.
Cage je še bolj radikalno iskal nove zvoke, kar dokazuje Namišljena pokrajina št. 1, ki jo lahko imamo za prvo elektroakustično skladbo. Nastala je kot spremljava za Cocteaujev balet Nevesta in ženin pri Eifflovem stolpu; v skladbi Cage izrablja tehnične pripomočke, ki so bili leta 1939 na voljo v studijskem okolju: gramofonske plošče s posnetimi frekvencami in gramofone s spremenljivo hitrostjo predvajanja.
Cage ni širil samo materialne plati glasbe, temveč tudi »miselno«. Iz vzhodnjaških filozofij je prevzel idejo o nenamembnosti umetnosti, ki ga je vodila k vključevanju naključja v kompozicijski in izvajalski proces oz. do koncepta nedoločenosti, ko se skladatelj vse bolj avtorsko umika iz umetniškega dela. Tipičen primer predstavljajo Variacije III (1962), namenjene »kateremukoli številu izvajalcev, ki izvajajo kakršnekoli akcije«. Partituro predstavljata dve prosojnici s krogi, ki jih je mogoče skorajda poljubno interpretirati kot notni zapis, kar pomeni, da se večji del odgovornosti seli od avtorja k izvajalcem.
Tudi v poznem opusu se je Cage umikal iz kompozicij. Večni tango (1984) sloni na nedokončani skladbi Erika Satieja Športi. Cage je prevzel Satiejev ritem, medtem ko so tonske višine nedoločene, nakazana je le smer gibanja tonskih višin. Zadnji cikel Cageevih skladb so t. i. številčne skladbe – gre za dela, ki nosijo v naslovu številke (prva označuje število glasbenikov in druga zaporedno številko skladbe, namenjene temu številu glasbenikov – skladba Dva6 (1992) je tako šesta v vrsti skladb za dva inštrumenta), hkrati pa številke prevladujejo tudi v notnem zapisu, kjer Cage določa časovni okvir, v katerem mora nastopiti določen zvok, največkrat izoliran dolg ton. Rezultat takšnega principa je glasba, ki se zdi nenavadno mirna v svoji zbranosti in kontemplativnosti.
John Cage je s svojimi radikalnimi umetniškimi idejami močno vplival na razvoj plesne umetnosti kot sodelavec koreografa Mercea Cunninghama in njegovega ansambla ter pri generaciji mladih plesnih umetnic in umetnikov na prehodu med petdesetimi in šestdesetimi leti preteklega stoletja iniciiral reformo plesne proizvodnje, ki je za zmeraj spremenila sodobni ples. Cage Open je koreografsko delo med predstavo, ritualom in procesom, Rauch Podrzavnik in Tomášik sta objekt plesa v njem označila kot »odzivno telo«, s katerim se bo razvijala živa vez s Cageevo filozofijo, artikulirano v znameniti zbirki esejev Tišina: predavanja in zapiski (Silence: Lectures and Writings, 1961). Eno temeljnih Cageevih muzikalnih izhodišč je poslušanje: pogoj glasbe, ki se začne s slišnostjo zvokov, ki so nam vedno na razpolago, ker nas obdajajo. Ta zaznavni negativ proizvodnje se zdi leta 2025 ob količini slepot, molkov in ignoranc v odnosu do globalnih dogodkov v mednarodnem političnem prostoru enako aktualen in radikalen kot leta 1961. »Odzivno telo« koreografskega dela Cage Open bo iniciirano s slušnimi, vidnimi, konceptualnimi in čustvenimi elementi, da umetniki in gledalci skupaj odkrijejo novo v znanem ter (r)evolucionarno v navideznem in očitnem, pravijo ustvarjalci.
Glasba: John Cage: Namišljena pokrajina št. 1, Variacije III, V pokrajini, Dva6, Večni tango, Skrivnostna pustolovščina, Glasba za Marcela Duchampa
Koncept projekta: Rok Vevar, Jasmina Založnik
Koreo-režija: Milan Tomášik, Andreja Rauch Podrzavnik
Soustvarjanje in izvedba: Bojana Robinson, Martin Kilvády, Andreja Rauch Podrzavnik in Milan Tomášik
Člani Ansambla Foruma nove glasbe: Nina Prešiček (klavir), Deyan Muc (violina), Urška Rihtaršič (harfa), Alenka Jezernik (tolkala), Jože Bogolin (tolkala), Peter Jeretina (tolkala), Klemen Juvančič (tolkala), Rok Zalokar (elektronika)
Glasbeni izbor: Andreja Rauch Podrzavnik in Milan Tomášik
Oblikovanje svetlobe: Borut Bučinel
Oblikovanje prostora: Andreja Rauch Podrzavnik, Milan Tomášik in Borut Bučinel
Video: Darko Sintič
Video montaža: Andreja Rauch Podrzavnik
Izvršna produkcija: Mojca Prešern Levstek, Društvo UHO
Produkcija: DUM – Društvo umetnikov
Koprodukcija: Nomad Dance Academy Slovenija in Društvo UHO (Forum nove glasbe)
S podporo: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana, Ernst von Siemens Musikstiftung, Inotherm d.o.o.
Organizacija: DUM – Društvo umetnikov, NDA Slovenija, Kino Šiška in Društvo UHO v sodelovanju z zavodom Bunker
by #vednoaktualno | Nov 14, 2025
EN_https://cofestival.si/2025/en/sylvain-huc-mathilde-olivares/
Sylvain Huc in Mathilde Olivares: Novo življenje (2025)
plesna predstava, otvoritev festivala
Kino Šiška, Katedrala
Trajanje: 53 min.
AFTER PARTY: 21.30, Kino Šiška, spodnje preddverje
DJ SUNNYSUN
Vstopnina/Tickets: www.eventim.si/artist/cofestival/s-huc-in-m-olivares-novo-zivljenje-4012862/
– 8/10 EUR
Festivalske vstopnice: https://www.eventim.si/event/cofestival-2025-razlicna-prizorisca-20757495
Plesalec in koreograf Sylvain Huc se je na CoFestivalu predstavil že dvakrat; prvič s Thiagom Granatom v duetu Izgubljeni delci (2023), lansko leto pa s predstavo Subjekti (2018). Plesni duet Novo življenje (La Vie nouvelle), ki sta ga ustvarila skupaj s plesalko Mathilde Olivares, ni srečanje dveh umetniških biografij, identitet ali teritorijev. Plesalka in plesalec pravita, da skušata slediti temu, kar njuno srečanje v izhodišču že proizvaja: nekakšno formo, nekakšen jezik, nekakšno profano skrivnost gibanja. Njun plesni duet je razumevanje tega srečanja brez zagovorniškega balasta, ki ponavadi polni utemeljitvena besedila prijavnih obrazcev za projektne subvencije.
Novo življenje je neke vrste pogoj plesnega dueta ali umetniškega sodelovanja. Ničesar drugega si ne prizadeva utemeljevati, razen temeljnega apetita po skupnem umetniškem delu. Prizadeva si ustvariti razmere, v katerih bi se bil vzajemni ples sposoben zagledati. V sodobnem produkcijskem sistemu, še posebej pa pri sodobnem plesu, je eden od temeljnih ideoloških vrtincev stopnja nenehnega zagovorništva lastnih delovnih razlogov: dovoljenje, ki si ga je treba pridobiti na Gospodarjevi avdiciji, razlaganje in utemeljevanje dela, ki ni povezano z razvojnimi vidiki lastnega umetniškega ustvarjanja, temveč je v veliki meri določeno z ugibanjem, kakšna argumentacija bo izpolnila Gospodarjeva (sistemska, financerjeva itd.) pričakovanja. Novo življenje je nekakšen plesni proto-duet. Osredotoča se na vidnost partnerskega telesa in ustvarjalnega človeka, na umetniško prijateljstvo, na radost skupnega dela ter si zagotovi pogoje, da bi bilo to sploh mogoče. Zaradi tega je tako temeljno človeški. Razložiti si je treba, da razlage, zakaj smo radi skupaj, niso vselej nujne. Novo življenje je plesna oblika dovoljenja za sodelovanje brez konceptualnega utemeljevanja, odprta za to, kar se bo zgodilo.
Koncept, koreografija in izvedba: Sylvain Huc in Mathilde Olivares
Oblikovanje zvoka in umetniško svetovanje: Fabrice Planquette
Oblikovanje svetlobe: Jan Fedinger
Umetniško svetovanje: Théo Aucremanne
Asistentka in umetniško svetovanje: Juliana Béjaud
Mentorstvo: Daniel Larrieu
Lučni in scenski vodja: Manfred Armand
Tonski mojster: Bernard Levejac
Kostumi: Lucie Patarozzi
Grafično oblikovanje, fotografije: Loran Chourrau
Koprodukcija: Montpellier Danse 2025, kreativna rezidenca v Agori, mednarodnem mestu plesa, Ville de Tournefeuille, Scène de Bayssan, Espaces Pluriels – Scène conventionnée (Pau), Théâtre de la Vignette (Montpellier), Théâtre Molière Sète Scène Nationale Archipel de Thau, CCN Ballet – Malandain Ballet Biarritz, La Place de la Danse – CDCN Toulouse / Occitanie, Danse Occitanie Network, l’Estive – scène nationale de Foix et de l’Ariège s produkcijsko hišo ZZZ.
Podpora: Théâtre de la Digue – Cie 111.
S podporo CENTQUATRE-PARIS
Pokrovitelji: Tranquilisafe in Librairie Ombres Blanches (Toulouse)
Projekt podpira program za spodbujanje ustvarjalnosti regije Occitanie.
Produkcijska hiša Sylvaina Huca je podprta s strani mreže nacionalnih centrov za razvoj koreografije, zlasti tistih v Toulousu (La Place de la Danse), Roubaixu (Le Gymnase), Avignonu (Les Hivernales) in Uzèsu (La Maison). Sylvaina Huca je izbrala tudi evropska mreža Aerowaves za izdajo festivala 2019. Produkcijska hiša Sylvaina Huca prejema subvencije Ministrstva za kulturo / DRAC Occitanie. Od januarja 2020 je povezana z mestom Tournefeuille. Sylvain Huc je tudi pridruženi umetnik v Le Gymnase I CDCN v Roubaixu za obdobje 2020–23 in sodelujoči umetnik v La Place de la Danse – CDCN Toulouse/Occitanie.
Organizacija: Kino Šiška in NDA Slovenija
by #vednoaktualno | Nov 14, 2025
Četrtek, 20. november, od 16.00 do 20.00
Politična udeležba za vse – za Evropo enakopravnih
skupščina o politični udeležbi migrantov in migrantk v Sloveniji, preddogodek
Kino Šiška, Komuna
Vstop prost.
Učinkovito delovanje demokratičnih družb temelji na aktivnem vključevanju in enakih pravicah vseh članov politične skupnosti. Zato je posebno pozornost treba nameniti politični udeležbi tistih, ki so iz politične skupnosti pogosto izključeni: migrantom in migrantkam. Dogodek bo namenjen razpravi o možnostih političnega sodelovanja migrantov in migrantk ter njihovi polnopravni vključitvi v družbo.
V Sloveniji je bila politična udeležba migrantov delno urejena z dopolnitvami zakonodaje. Leta 2002 so bile sprejete spremembe Zakona o lokalnih volitvah (1993), ki tujcem s stalnim prebivališčem omogočajo volilno pravico na lokalnih volitvah – vendar to ne velja za tujce z začasnim prebivališčem ali za prosilce za azil. Hkrati spremembe Zakona o političnih strankah (1994) dovoljujejo le državljanom EU članstvo v slovenskih političnih strankah, medtem ko so drugi tujci (npr. državljani nekdanjih jugoslovanskih republik, ki v Sloveniji predstavljajo veliko skupino) še vedno izključeni. Na lokalni ravni že potekajo nekateri spodbudni poskusi, kot je vzpostavitev svetovalnih teles migrantov v občinah Idrija, Postojna in Trbovlje. Mestna občina Ljubljana je oblikovala delovno skupino za ustanovitev podobnega telesa. Kljub temu pa so migranti in njihovi predstavniki zelo slabo zastopani v javnih institucijah, političnih strankah in državljanskih pobudah na vseh ravneh – lokalni, regionalni in nacionalni.
Skupščina prebivalcev in prebivalk je eno izmed demokratičnih orodij, ki krepi glas ljudi v razpravah in odločanju o zadevah v javnem interesu. Potekala bo kot strukturirano srečanje z namenom, da prisotni oblikujejo priporočila in predloge, ki bodo prispevali k izboljšanju stanja in ki bodo posredovani odgovornim institucijam.
Na skupščini se bomo osredotočili na tri ključna področja:
1) Izobraževanje in ozaveščanje: Povečanje ozaveščenosti lokalnih, regionalnih, nacionalnih in evropskih oblasti o vrednosti sodelovanja migrantov. Spodbujanje politik, ki prepoznavajo in spodbujajo aktivno vključenost migrantov v javne institucije, povezane z vključevanjem, raznolikostjo in enakopravnostjo.
2) Zaupanje in sodelovanje: Krepitev zaupanja med migrantskimi skupnostmi in oblastmi ter spodbujanje tesnejšega sodelovanja na vseh ravneh upravljanja.
3) Izboljšanje integracije: Krepitev integracijskih programov, zlasti na področjih stanovanja, zaposlovanja, jezikovnega opismenjevanja, političnega izobraževanja in državljanskega udejstvovanja. To vključuje tudi boljše finančno podpiranje migrantskih organizacij in njihovih medijev.
* Dogodek bo potekal v angleškem jeziku.
Organizacija: Mirovni Inštitut RS, Kino Šiška in NDA Slovenija
Skupščino organizira Mirovni inštitut v okviru mednarodnega projekta Državljanska akcija za demokracijo – CitiDem, ki ga sofinancira Evropska unija iz programa CERV.
Citizens’ Action for Democracy
![LECTURE: Ideal Subjects by Olga Goriunova]()
by #vednoaktualno | Nov 5, 2025
𝗢𝗹𝗴𝗮 𝗚𝗼𝗿𝗶𝘂𝗻𝗼𝘃𝗮
𝗜𝗱𝗲𝗮𝗹𝗻𝗶 𝘀𝘂𝗯𝗷𝗲𝗸𝘁𝗶: 𝗮𝗯𝘀𝘁𝗿𝗮𝗸𝘁𝗻𝗶 𝗹𝗷𝘂𝗱𝗷𝗲 𝘂𝗺𝗲𝘁𝗻𝗲 𝗶𝗻𝘁𝗲𝗹𝗶𝗴𝗲𝗻𝗰𝗲
PREDAVANJE @ Moderna galerija, Ljubljana
20. november 2025 ob 17. uri
> aksioma.org/sl/idealni-subjekti
Aksioma v sodelovanju z Moderno galerijo in Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje (Univerza v Ljubljani) napoveduje predavanje 𝐼𝑑𝑒𝑎𝑙 𝑆𝑢𝑏𝑗𝑒𝑐𝑡𝑠 𝗢𝗹𝗴𝗲 𝗚𝗼𝗿𝗶𝘂𝗻𝗼𝘃𝗲 o temah njene nove knjige, ki kmalu izzide pri založbi 𝑈𝑛𝑖𝑣𝑒𝑟𝑠𝑖𝑡𝑦 𝑜𝑓 𝑀𝑖𝑛𝑛𝑒𝑠𝑜𝑡𝑎 𝑃𝑟𝑒𝑠𝑠.
Pogovor ter diskusijo po predavanju bo vodila 𝗡𝗲𝗷𝗮 𝗕𝗲𝗿𝗴𝗲𝗿.
𝐼𝑑𝑒𝑎𝑙𝑛𝑖 𝑠𝑢𝑏𝑗𝑒𝑘𝑡𝑖 raziskuje, kako so se vzorci naših življenj in vsakdanjih vedenj zasidrali v svetu podatkov in umetne inteligence – ter kaj to pomeni za to, kdo smo in v kaj se lahko preobrazimo.
Olga Goriunova podrobno razčleni, kako algoritmične napovedi in podatkovno modeliranje, ki ju omogoča umetna inteligenca, iz nas ustvarjata »idealne subjekte«, ter razišče zapletene načine, kako se ljudje navezujemo na te digitalne abstrakcije.
S poglobljenim branjem sodobnih digitalnih praks in podatkovne analitike Goriunova razkriva globoke etične, estetske in politične razsežnosti ustvarjanja ter upravljanja teh novih digitalnih subjektov. Poudarja izrazit vpliv komputacije na sodobne oblike subjektivnosti, hkrati pa umešča sedanjost v zgodovino spreminjajočih se pojmovanj subjekta. S tem nam ponuja dragocena orodja za razumevanje, kako abstraktne entitete podatkovnega sveta preoblikujejo naše intimno sebstvo. 𝐼𝑑𝑒𝑎𝑙𝑛𝑖 𝑠𝑢𝑏𝑗𝑒𝑘𝑡𝑖 tako predstavljajo nedomač in hkrati globoko fascinanten portret sodobne subjektivnosti v tehnološki dobi.
—
[ENG]
𝗢𝗹𝗴𝗮 𝗚𝗼𝗿𝗶𝘂𝗻𝗼𝘃𝗮
𝗜𝗱𝗲𝗮𝗹 𝗦𝘂𝗯𝗷𝗲𝗰𝘁𝘀: 𝗧𝗵𝗲 𝗔𝗯𝘀𝘁𝗿𝗮𝗰𝘁 𝗣𝗲𝗼𝗽𝗹𝗲 𝗼𝗳 𝗔𝗜
LECTURE @ Museum of Modern Art Ljubljana
20 November 2025 at 5 PM
> aksioma.org/ideal-subjects
Aksioma, in collaboration with Moderna galerija and the Academy of Fine Arts and Design in Ljubljana, is pleased to present 𝐼𝑑𝑒𝑎𝑙 𝑆𝑢𝑏𝑗𝑒𝑐𝑡𝑠 — a lecture by 𝗢𝗹𝗴𝗮 𝗚𝗼𝗿𝗶𝘂𝗻𝗼𝘃𝗮 on the themes of her new book, forthcoming from the 𝑈𝑛𝑖𝑣𝑒𝑟𝑠𝑖𝑡𝑦 𝑜𝑓 𝑀𝑖𝑛𝑛𝑒𝑠𝑜𝑡𝑎 𝑃𝑟𝑒𝑠𝑠.
The event will be followed by a conversation with the audience moderated by 𝗡𝗲𝗷𝗮 𝗕𝗲𝗿𝗴𝗲𝗿.
𝐼𝑑𝑒𝑎𝑙 𝑆𝑢𝑏𝑗𝑒𝑐𝑡𝑠 examines how samples of our lives and daily behaviors have come to reside in the world of data and artificial intelligence—and what this means for who we are and what we may become. Detailing how AI-facilitated algorithmic prediction and data modeling make “ideal subjects” of us, Olga Goriunova explores the complex ways we relate to these digital abstractions.
Through close readings of contemporary digital practices and data analytics, Goriunova exposes the profound ethical, aesthetic, and political implications of producing and managing these new digital subjects. Highlighting the distinctive impact of computation on contemporary subject formation while placing the present within a history of shifting conceptions of the subject, she gives us much-needed tools for understanding how our intimate selves are rendered by the abstract entities of big data. 𝐼𝑑𝑒𝑎𝑙 𝑆𝑢𝑏𝑗𝑒𝑐𝑡𝑠 presents an uncanny and deeply fascinating portrait of modern subjectivity in the technological age.
***
Olga Goriunova’s talk at Moderna galerija is a preliminary event to the symposium VECTORAL AGENTS: Digital Technologies and (In)capacities to Act organised by Prof. Ksenija Vidmar Horvat (University of Ljubljana) and Dr Jernej Markelj (University of Amsterdam).
