by #vednoaktualno | Feb 4, 2026
🎪𝗡𝗮 𝗽𝘂𝘀𝘁𝗻𝗼 𝘀𝗼𝗯𝗼𝘁𝗼, 𝟭𝟰. 𝟮. 𝟮𝟬𝟮𝟲, 𝘃𝘀𝗶 𝘇𝗮𝘃𝗶𝗷𝗲𝗺𝗼 𝘃 𝗠𝗞𝗖 𝗦𝘁𝗮𝗿𝗼 𝘀𝘁𝗲𝗸𝗹𝗮𝗿𝘀𝗸𝗼.🎪
Če se prepoznamo, super, če ne, še boljše. 😉🤡
🎶Oder bodo ponovno zasedli 🎤 𝗱𝗼𝗺𝗮𝗰̌𝗶 𝗺𝗼𝗷𝘀𝘁𝗿𝗶 𝗳𝘂𝗻𝗸𝗮 𝗟𝗮𝗴𝗮𝗻𝗶𝗻𝗶. Obljubljajo groove, ki premika boke, in komade, ob katerih oživi vsaka maska. Prsti razmigani, glasilke na delovni temperaturi. Ko si bodo vzeli pavzo za dih, pa vajeti prevzame 📀 𝗗𝗝 𝗦𝘁𝗮𝗻𝗰̌, specialist za vroče ritme, nore kostume pozne ure, in “samo še en komad”.
👠𝗗𝗿𝗲𝘀𝘀 𝗰𝗼𝗱𝗲? 𝗥𝗲𝘁𝗿𝗼, 𝘀𝗲𝘃𝗲𝗱𝗮.😁
70., 80., 90. leta, saj bolj blešči, bolj šteje. Če imaš bleščice na čelu in disko v očeh, si na pravi poti.
🪩Disko krogla? Še vedno vztrajna. Kot mi.
Za tekočo motivacijo in bolj zgovorne maske skrbi legendarna 🍻𝗞𝗮𝘃𝗮𝗿𝗻𝗮 𝗕𝗼𝗱𝗶 .
Mi poskrbimo za muziko, ti za kostum. Deal?
Se vidimo na plesišču. Ali pri šanku. Ali oboje hkrati. 🎭🕺
𝗦𝗮𝗷 𝘇̌𝗲 𝘃𝗲𝘀̌, 𝗱𝗮 𝘃𝘀𝘁𝗼𝗽𝗻𝗶𝗻𝗲 𝗻𝗶, 𝗻𝗲?! 😉
***
𝘡𝘢 𝘷𝘴𝘦 𝘰𝘴𝘵𝘢𝘭𝘰, 𝘬𝘢𝘳 𝘴𝘦 𝘣𝘰 𝘥𝘰𝘨𝘢𝘫𝘢𝘭𝘰 𝘷 𝘤̌𝘢𝘴𝘶 𝙆𝙪𝙧𝙚𝙣𝙩𝙤𝙫𝙖𝙣𝙟𝙖 2026, 𝘱𝘢 𝘱𝘳𝘰𝘨𝘳𝘢𝘮 𝘯𝘢 𝘵𝘦𝘫 𝘱𝘰𝘷𝘦𝘻𝘢𝘷𝘪: https://kurentovanje.net/program/
by #vednoaktualno | Jan 25, 2026
🎨 Gregor Samastur se nam predstavlja z 19. samostojno likovno razstavo, ki ima memorialni značaj, saj je posvečena spominu na njegovega sina ob njegovem rojstnem dnevu.❤️ Naslov novega cikla je 𝗠𝗬 𝗪𝗢𝗥𝗟𝗗𝗦 – 𝗠𝗢𝗝𝗜 𝗦𝗩𝗘𝗧𝗢𝗩𝗜.
𝗚𝗿𝗲𝗴𝗼𝗿 𝗷𝗲 𝗼 𝗿𝗮𝘇𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶 𝘇𝗮𝗽𝗶𝘀𝗮𝗹:
„𝘝 𝘴𝘷𝘰𝘫𝘪𝘩 𝘯𝘢𝘫𝘯𝘰𝘷𝘦𝘫𝘴̌𝘪𝘩 𝘭𝘪𝘬𝘰𝘷𝘯𝘪𝘩 𝘥𝘦𝘭𝘪𝘩 𝘳𝘢𝘻𝘪𝘴𝘬𝘶𝘫𝘦𝘮 𝘴𝘰𝘣𝘪𝘷𝘢𝘯𝘫𝘦 𝘯𝘢𝘴̌𝘪𝘩 𝘳𝘢𝘻𝘭𝘪𝘤̌𝘯𝘪𝘩 𝘴𝘷𝘦𝘵𝘰𝘷 𝘪𝘯 𝘳𝘢𝘻𝘭𝘪𝘤̌𝘯𝘦 𝘱𝘳𝘪𝘴𝘵𝘰𝘱𝘦 𝘬 𝘳𝘦𝘴̌𝘦𝘷𝘢𝘯𝘫𝘶 𝘭𝘪𝘬𝘰𝘷𝘯𝘪𝘩 𝘱𝘳𝘰𝘣𝘭𝘦𝘮𝘰𝘷 𝘴𝘬𝘰𝘻𝘪 𝘣𝘢𝘳𝘷𝘯𝘰 𝘪𝘯 𝘭𝘪𝘬𝘰𝘷𝘯𝘰 𝘬𝘰𝘮𝘱𝘰𝘻𝘪𝘤𝘪𝘫𝘰. 𝘡𝘢𝘮𝘦 𝘫𝘦 𝘻𝘦𝘭𝘰 𝘱𝘰𝘮𝘦𝘮𝘣𝘦𝘯 𝘵𝘶𝘥𝘪 𝘴𝘢𝘮 𝘱𝘳𝘰𝘤𝘦𝘴 𝘶𝘴𝘵𝘷𝘢𝘳𝘫𝘢𝘯𝘫𝘢, 𝘬𝘪 𝘨𝘢 𝘥𝘰𝘻̌𝘪𝘷𝘭𝘫𝘢𝘮 𝘬𝘰𝘵 𝘯𝘦𝘬𝘢𝘬𝘴̌𝘦𝘯 𝘥𝘪𝘢𝘭𝘰𝘨 𝘮𝘦𝘥 𝘯𝘢𝘴𝘵𝘢𝘫𝘢𝘯𝘫𝘦𝘮 𝘰𝘻𝘪𝘳𝘰𝘮𝘢 𝘮𝘢𝘵𝘦𝘳𝘪𝘢𝘭𝘪𝘻𝘢𝘤𝘪𝘫𝘰 𝘪𝘯 𝘪𝘻𝘨𝘪𝘯𝘫𝘢𝘯𝘫𝘦𝘮 𝘢𝘭𝘪 𝘥𝘦𝘮𝘢𝘵𝘦𝘳𝘪𝘢𝘭𝘪𝘻𝘢𝘤𝘪𝘫𝘰. 𝘕𝘦 𝘨𝘳𝘦 𝘻𝘢 𝘴𝘵𝘢𝘵𝘪𝘤̌𝘯𝘰 𝘶𝘱𝘰𝘥𝘰𝘣𝘪𝘵𝘦𝘷 𝘢𝘭𝘪 𝘶𝘱𝘳𝘪𝘻𝘰𝘳𝘪𝘵𝘦𝘷 𝘭𝘪𝘬𝘰𝘷𝘯𝘦 𝘷𝘴𝘦𝘣𝘪𝘯𝘦 – 𝘣𝘰𝘭𝘫 𝘬𝘰𝘵 𝘻𝘢 𝘬𝘰𝘯𝘤̌𝘯𝘪 𝘱𝘳𝘰𝘥𝘶𝘬𝘵 𝘮𝘦 𝘻𝘢𝘯𝘪𝘮𝘢 𝘢𝘣𝘴𝘵𝘳𝘢𝘩𝘪𝘳𝘢𝘯𝘫𝘦 𝘴𝘯𝘰𝘷𝘯𝘰𝘴𝘵𝘪, 𝘧𝘰𝘳𝘮𝘢𝘭𝘪𝘻𝘢𝘤𝘪𝘫𝘦 𝘪𝘯 𝘭𝘪𝘬𝘰𝘷𝘯𝘦 𝘬𝘰𝘯𝘬𝘳𝘦𝘵𝘪𝘻𝘢𝘤𝘪𝘫𝘦.“✨
🗓 𝗢𝘁𝘃𝗼𝗿𝗶𝘁𝗲𝘃 𝗿𝗮𝘇𝘀𝘁𝗮𝘃𝗲 𝗯𝗼 𝘃 𝗽𝗲𝘁𝗲𝗸, 𝟭𝟬. 𝗳𝗲𝗯𝗿𝘂𝗮𝗿𝗷𝗮 𝟮𝟬𝟮𝟲, 𝗼𝗯 𝟭𝟴. 𝘂𝗿𝗶.
Likovna dela bo predstavil likovni kritik 𝗠𝗮𝗿𝗼 𝗕𝗲𝗿𝗱𝗶𝗰̌, program bo povezovala 𝗭𝗹𝗮𝘁𝗸𝗮 𝗣𝗹𝗮𝗻𝗶𝗻𝗰, za pogostitev pa bo poskrbela 𝗛𝗶𝘀̌𝗮 𝗞𝘂𝗹𝗶𝗻𝗮𝗿𝗶𝗸𝗲 𝗚𝗼𝗰̌𝗲𝘃𝘀𝗸𝗶 𝗱𝘃𝗼𝗿𝗲𝗰.
Vstop prost, vabljeni! 🌟
by #vednoaktualno | Jan 23, 2026
V sredo, 28. 1. 2026, te ob 18.00 vabimo v Pekarno Magdalenske mreže na predstavitev novega prevoda nekaterih spisov znamenitega anarhističnega misleca in raziskovalca Pjotra Kropotkina.
Drobna knjižica, ki je izšla v zbirki Iskra pri založbi sanje, nas je ob koncu lanskega leta štirideset let po zadnjem prevodu razveselila s Kropotkinovimi spisi o pravičnosti in morali, davku kot sredstvu bogatenja bogatih, pa o anarhiji, dejanjih osebnega in kolektivnega terorja ter z razmišljanjem, kaj nam je storiti v danih zgodovinskih in družbenih okoliščinah.
Odlične prevode iz izvirnikov v ruskem jeziku je prispeval Aleš Učakar, spremno besedo pa je prispeval antropolog Rajko Muršič. Na pogovoru o aktualnosti anarhistične misli danes in tudi o temeljnih spoznanjih geografa Kropotkina, s katerimi je postavil vzajemno pomoč v naravi ob bok Darwinovim zamislim o naravnem izboru se bo prevajalcu in piscu spremne besede pridružil tudi urednik Založbe Sanje Rok Zavrtani.
by #vednoaktualno | Jan 16, 2026
V četrtek, 29. 1. 2026, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na odprtje razstave, ki jo v okviru projekta “Živel strip! Živela animacija” pripravlja Stripburger v sodelovanju s Pekarno Magdalenske mreže.
Razstava bo v OBRATU na ogled vsak delavnik med 13.00 in 18.00 do 27. 2. 2026.
Projekt Živel strip! Živela animacija! je namenjen predstavitvi sodobnih stripovskih avtorjev in animatorjev ter popularizaciji stripovske kulture in animiranega filma med mladimi. V Sloveniji poteka že 22. leto. Tudi tokrat predstavljamo 2 avtorja s področja stripa in animacije, iz Slovenije in Italije, katerih dela služijo mladim (osnovnošolcem in srednješolcem) v navdih pri aktualnem stripovskem natečaju, ki se izteče 12. marca 2026.
Italijanski stripovski avtor COSIMO MIORELLI se predstavlja s stripovsko interpretacijo kultnega romana Moby Dick, MILANKA FABJANČIČ pa z animiranim filmom Hobotnica banana mišmaš. Obe deli na svojstven način prikazujeta aktualno družbeno realnost.
Risani animirani film Milanke Fabjančič HOBOTNICA BANANA MIŠMAŠ (8 min, 2023, produkcija ZVVIKS) je poetična pripoved o prijateljstvu in sprejemanju različnosti. Film je iskrivo in živahno popotovanje skozi dve različni življenjski poti Mile in Mare, ki ju skozi desetletja bogati in napaja prijateljska ljubezen. Gre za toplo zgodbo o dveh junakinjah, njun odnos pa je grajen na avtoričinem odnosu s sestro in najtesnejšimi prijateljicami ter vsebuje elemente znanstvene fantastike, ki se prepletajo z občutki nostalgije in hkrati referencami na družbeno sedanjost. Nenazadnje pa zgodba poudarja veselje do življenja in igrivost, kljub tisoč in eni prepreki.
Za delo Milanke Fabjančič je značilno spogledovanje s starejšo estetiko animiranih filmov, v katero vpenja izredno karakterno risbo s poudarjeno anatomijo. Razstava je zasnovana ambientalno z izpostavitvijo in povečavo glavnih likov ter izbranih prizorov. Na razstavi bomo na ogled postavili risbe, ki so kombinacija svinčnika ter računalniške obdelave, skice iz omenjenih del ter tudi predmete, ki so ‘del scenografije’ v filmu. Obiskovalci si bodo lahko ogledali celoten animirani film.
Delo Cosima Miorellija MOBY DICK CITY BLUES (Eris Edizioni, 2024), ki ga je risar soustvaril s scenaristom Marcom Gnaccolinijem, predstavlja sodobno interpretacijo in hkrati tudi svojevrstno dekonstrukcijo literarne klasike, epskega romana Moby Dick ali Kit (1851), ki ga je napisal ameriški pisatelj Herman Melville. Zgodba je premeščena v aktualni čas in prostor, kjer se s perečimi tegobami (multietična družba, onesnaževanje, globalizacija, migracije …) prepletata avtorjevo vizionarstvo in fantazija. V sodobni stripovski priredbi romana morje postane multietnično velemesto z letečimi kiti, nebom, polnim strupenega dima, kjer vladajo prikazni, zapuščene stavbe, dezorientacija in pomanjkanje denarja. To je brezmejni svet, v katerem so razdalje izginile, zato mesta, kot so Benetke, Berlin, Carigrad, Dublin in Hanoj, sobivajo eno ob drugem. Kiti, ki letijo po zraku in kot svetloba režejo skozi strupeni dim in privide izkrivljene resničnosti, pa poosebljajo upanje, sanje, želje, hrepenenje …, iskanje svojega prostora pod soncem.
Na razstavi bodo iz stripa, ki je nastal v digitalni tehniki in slikarski maniri z izrazitim občutkom za oblikovanje atmosfere, na ogled posamezni prizori, ki se pogosto raztezajo čez 2 soležni strani.
Cosimo Miorelli je tudi uveljavljen digitalni risar in performer, ki združuje (digitalno) slikanje v živo z zvokom in pripovedjo. Na razstavi bomo prikazali tudi posnetek slikanja v živo, iz katerega je razviden njegov proces dela.
več informacij: https://pekarnamm.org/30276
by #vednoaktualno | Jan 7, 2026
🧡💛💚💙🩵💜𝗣𝗼𝗹𝗻𝗮 𝗼𝗺𝗮𝗿𝗮, 𝘁𝗶 𝗽𝗮 𝗻𝗶𝗺𝗮𝘀̌ 𝗸𝗮𝗷 𝗼𝗯𝗹𝗲𝗰̌𝗶? 𝗣𝗼𝗹𝗻𝗲 𝘀̌𝗸𝗮𝘁𝗹𝗲 𝗸𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝘃, 𝘁𝗶 𝗽𝗮 𝘁𝗼 𝗹𝗲𝘁𝗼 𝘇̌𝗲𝗹𝗶𝘀̌ 𝗯𝗶𝘁 𝗦𝘂𝗽𝗲𝗿𝗺𝗮𝗻?
Svojo garderobo lahko osvežiš na naravi in denarnici prijazen način, z udeležbo na izmenjevalnici Jaz tebi – ti meni, kjer si izmenjamo oblačila, ki jih več ne nosimo.
🧥𝗜𝘇𝗺𝗲𝗻𝗷𝘂𝗷𝗲𝗺𝗼: zimska oblačila, torbice, šale, kape, rokavice, nakit in druge modne dodatke. Za ženske, moške in otroke.
🤡𝗜𝘇𝗺𝗲𝗻𝗷𝘂𝗷𝗲𝗺𝗼 𝘁𝘂𝗱𝗶: pustne kostume in pripomočke. Za ženske, moške in otroke. #𝘗𝘳𝘪𝘱𝘳𝘢𝘷𝘦𝘕𝘢𝘒𝘶𝘳𝘦𝘯𝘵𝘰𝘷𝘢𝘯𝘫𝘦2026
𝗣𝗢𝗠𝗘𝗠𝗕𝗡𝗢: Kosi, ki jih prineseš v menjavo, naj bodo čisti in primerno ohranjeni – taki, kot bi jih z veseljem domov odnesel_a tudi sam_a.
Pridržujemo si pravico, da sprejem umazanih, poškodovanih in slabo ohranjenih oblačil zavrnemo.
𝗜𝘇𝗺𝗲𝗻𝗷𝗮𝘃𝗮 𝗯𝗼 𝗽𝗼𝘁𝗲𝗸𝗮𝗹𝗮 𝗼𝗱 𝟭𝟬.𝟬𝟬 𝗱𝗼 𝟭𝟮.𝟬𝟬.
Pridi, osveži svojo zimsko garderobo in se pravočasno pripravi na najbolj nori čas v letu.🎪🤩
𝗨𝗱𝗲𝗹𝗲𝘇̌𝗯𝗮 𝗷𝗲 𝗯𝗿𝗲𝘇𝗽𝗹𝗮𝗰̌𝗻𝗮!
***
𝑃𝑟𝑜𝑗𝑒𝑘𝑡 𝐽𝑎𝑧 𝑡𝑒𝑏𝑖 – 𝑡𝑖 𝑚𝑒𝑛𝑖 𝑠𝑒 𝑗𝑒 𝑟𝑎𝑧𝑣𝑖𝑙 𝑖𝑧 𝑧̌𝑒𝑙𝑗𝑒 𝑝𝑜 𝑜𝑑𝑔𝑜𝑣𝑜𝑟𝑛𝑒𝑚 𝑟𝑎𝑣𝑛𝑎𝑛𝑗𝑢 𝑠 𝑡𝑒𝑘𝑠𝑡𝑖𝑙𝑜𝑚 𝑖𝑛 𝑠𝑝𝑜𝑑𝑏𝑢𝑗𝑎𝑛𝑗𝑢 𝑚𝑎𝑛𝑗 𝑘𝑜𝑛𝑣𝑒𝑛𝑐𝑖𝑜𝑛𝑎𝑙𝑛𝑒𝑔𝑎 𝑝𝑜𝑡𝑟𝑜𝑠̌𝑛𝑖𝑠̌𝑘𝑒𝑔𝑎 𝑣𝑒𝑑𝑒𝑛𝑗𝑎. 𝑃𝑟𝑖𝑏𝑙𝑖𝑧̌𝑛𝑜 𝑠̌𝑡𝑖𝑟𝑖𝑘𝑟𝑎𝑡 𝑙𝑒𝑡𝑛𝑜 𝑜𝑚𝑜𝑔𝑜𝑐̌𝑎 𝑝𝑟𝑖𝑗𝑒𝑡𝑛𝑜 𝑑𝑟𝑢𝑧̌𝑒𝑛𝑗𝑒 𝑜𝑏 𝑖𝑧𝑚𝑒𝑛𝑗𝑎𝑣𝑖 𝑜𝑏𝑙𝑎𝑐̌𝑖𝑙 𝑡𝑒𝑟 𝑜𝑏𝑐̌𝑎𝑠𝑛𝑖ℎ 𝑡𝑒𝑚𝑎𝑡𝑠𝑘𝑖ℎ 𝑖𝑧𝑚𝑒𝑛𝑗𝑎𝑣𝑎ℎ, 𝑘𝑜𝑡 𝑠𝑜 𝑝𝑢𝑠𝑡𝑛𝑎 𝑜𝑏𝑙𝑎𝑐̌𝑖𝑙𝑎, 𝑟𝑎𝑠𝑡𝑙𝑖𝑛𝑒, 𝑘𝑛𝑗𝑖𝑔𝑒, 𝑏𝑜𝑧̌𝑖𝑐̌𝑛𝑖 𝑜𝑘𝑟𝑎𝑠𝑘𝑖 𝑖𝑛 𝑝𝑜𝑑𝑜𝑏𝑛𝑜. 𝑃𝑟𝑜𝑗𝑒𝑘𝑡 𝑧𝑑𝑟𝑢𝑧̌𝑢𝑗𝑒 𝑒𝑙𝑒𝑚𝑒𝑛𝑡𝑒 𝑑𝑟𝑢𝑧̌𝑒𝑛𝑗𝑎, 𝑚𝑒𝑑𝑠𝑒𝑏𝑜𝑗𝑛𝑒𝑔𝑎 𝑠𝑜𝑑𝑒𝑙𝑜𝑣𝑎𝑛𝑗𝑎, 𝑛𝑒𝑔𝑜𝑣𝑎𝑛𝑗𝑎 𝑜𝑘𝑜𝑙𝑗𝑒𝑣𝑎𝑟𝑠𝑡𝑣𝑒𝑛𝑖ℎ 𝑖𝑛 𝑡𝑟𝑎𝑗𝑛𝑜𝑠𝑡𝑛𝑖ℎ 𝑣𝑟𝑒𝑑𝑛𝑜𝑡 𝑡𝑒𝑟 𝑠𝑜𝑙𝑖𝑑𝑎𝑟𝑛𝑜𝑠𝑡𝑖.🌏
𝑂𝑏𝑙𝑎𝑐̌𝑖𝑙𝑎, 𝑘𝑖 𝑛𝑎 𝑖𝑧𝑚𝑒𝑛𝑗𝑎𝑣𝑎ℎ 𝑛𝑒 𝑛𝑎𝑗𝑑𝑒𝑗𝑜 𝑛𝑜𝑣𝑖ℎ 𝑙𝑎𝑠𝑡𝑛𝑖𝑘𝑜𝑣, 𝑝𝑜𝑑𝑎𝑟𝑖𝑚𝑜 𝑝𝑡𝑢𝑗𝑠𝑘𝑖 𝑉𝑎𝑟𝑛𝑖 ℎ𝑖𝑠̌𝑖, 𝑘𝑗𝑒𝑟 𝑛𝑎𝑗𝑑𝑒𝑗𝑜 𝑧𝑎𝑡𝑜𝑐̌𝑖𝑠̌𝑐̌𝑒 𝑧̌𝑒𝑛𝑠𝑘𝑒 𝑖𝑛 𝑜𝑡𝑟𝑜𝑐𝑖 𝑧 𝑖𝑧𝑘𝑢𝑠̌𝑛𝑗𝑜 𝑛𝑎𝑠𝑖𝑙𝑗𝑎.