Po več kot osmih desetletjih se je v arheološki park Pompejev vrnil izjemno redek mozaik iz rimskega obdobja, ki ga je med drugo svetovno vojno odtujil nemški nacistični oficir.

 

Mozaik prikazuje par v intimnem trenutku – stoječo golo žensko nad ležečim partnerjem – in velja za enega redkih ohranjenih primerov zasebne erotične umetnosti iz časa antike.

 

Umetnina, nastala med sredino 1. stoletja pr. n. št. in 1. stoletjem po Kr., je bila med vojno kot darilo predana nemškemu civilistu – s strani oficirja Wehrmachta, ki je v Italiji služboval v logistični službi. Od takrat je ostala v zasebni zbirki v Nemčiji. Lani so se njeni dediči obrnili na posebno enoto za varovanje kulturne dediščine in zaprosili za informacije o vračilu mozaika italijanski državi.

 

Postopek je potekal v sodelovanju z italijanskim konzulatom v Stuttgartu, ki je uredil vse potrebno za repatriacijo, dokončano jeseni 2023. Avtoritete so pred tem preverile izvor in avtentičnost mozaika ter zbrale razpoložljive podatke o njegovem prvotnem najdišču.

 

Direktor arheološkega parka, Gabriel Zuchtriegel, je ob vrnitvi poudaril simbolno težo dogodka: “Vsaka vrnjena umetnina zaceli staro rano. Ta rana ni toliko materialna, kot je zgodovinska – gre za izgubljene fragmente naše preteklosti, ki jih nezakonita trgovina z umetninami iztrga iz kolektivnega spomina.”

 

Mozaik po vsej verjetnosti izvira iz zasebnega domovanja na območju Pompejev ali njegove okolice pod Vezuvom in odpira novo poglavje v razumevanju vsakdanjega življenja v Pompejih pred uničujočim izbruhom vulkana leta 79. Kot pravi Zuchtriegel, predstavlja delo prelomnico v umetniškem izrazu: “V nasprotju z mitološkimi prizori iz helenističnega obdobja, ki slavijo heroje in bogove, tukaj prvič nastopi ljubezen v domačem okolju kot umetniška tema.”

 

Zuchtriegel se je ob vrnitvi zahvalil dedičem, ki so z dejanjem pokazali na pomembno spremembo v razumevanju kulturne dediščine. »Občutek lastništva nad ukradenimi umetninami pogosto postane breme,« je dejal. Arheološki park Pompejev po njegovih besedah redno prejema pisma ljudi, ki se želijo znebiti kosov, nekoč odnesenih iz najdišča – od delcev mozaikov do ostankov amfor – pogosto z obžalovanjem in v prepričanju, da jih je doletelo t. i. “prekletstvo Pompejev”, vraževerje, ki naj bi nesrečo prinašalo vsakomur, ki iz mesta odnese artefakt.

 

Pompeji so danes eno najbolje ohranjenih arheoloških najdišč na svetu, hkrati pa tudi opomnik na nevarnosti izgube zgodovinskega izročila. Vrnitev erotičnega mozaika tako ni le zmaga za italijanske oblasti in kulturne institucije, temveč tudi poklon dediščini, ki s svojo krhkostjo poziva k spoštovanju in odgovornemu varovanju.