Odprtje 61. beneškega bienala, enega najpomembnejših svetovnih razstav sodobne umetnosti, letos poteka v izrazito napetem ozračju.

 

Tik pred začetkom je sodelovanje nepričakovano odpovedal Iran, kar je še dodatno zaostrilo že tako burno dogajanje v ozadju prireditve.

 

Umik Irana brez uradne razlage

 

Organizatorji bienala so v kratki izjavi potrdili, da Islamska republika Iran letos ne bo sodelovala na razstavi z naslovom In Minor Keys, ki jo kurira Koyo Kouoh. Razlogov za umik niso navedli, kar je sprožilo številna ugibanja.

 

Iran sicer do zadnjega ni razkril umetnika ali koncepta svojega paviljona; kot komisar je bil naveden le Aydin Mahdizadeh Tehrani, visoki predstavnik ministrstva za kulturo. Pomanjkanje informacij je že pred tem nakazovalo, da sodelovanje ni povsem zagotovljeno.

 

 

Razmere v regiji in praktične omejitve

 

Odločitev prihaja v času zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu, kjer se napetosti med Združene države Amerike in Iranom stopnjujejo, ob tem pa konflikt z Izrael dodatno destabilizira regijo. Po besedah poznavalcev iranske umetniške scene so prav praktične okoliščine – od zaprtih letalskih poti do motenih logističnih verig – lahko ključni razlog za odpoved.

 

“V trenutnih razmerah je skoraj nemogoče organizirati transport umetnin ali prisotnost umetnikov,” opozarjajo anonimni viri iz umetniških krogov. Udeležba na bienalu namreč zahteva zapleteno mednarodno koordinacijo, ki je v kriznih razmerah hitro ohromljena.

 

Zgodovina iranske udeležbe

 

Iran ima z beneškim bienalom dolgo, a prekinjeno zgodovino. Prvič se je predstavil leta 1956, vendar je bilo sodelovanje v desetletjih pred islamsko revolucijo leta 1979 neredno. Po daljšem premoru se je država vrnila šele leta 2003, stabilnejšo prisotnost pa je vzpostavila po letu 2015.

 

Kljub temu so številni kritiki opozarjali, da uradni paviljoni pogosto ne odražajo živahne in raznolike neodvisne umetniške produkcije v Iranu, temveč predvsem institucionalni pogled države na sodobno umetnost.

 

 

Bienale v krizi: odstop žirije in politični pritiski

 

Odpoved Irana je le ena v nizu zapletov, ki spremljajo letošnjo edicijo bienala. Nedavno je odstopila celotna petčlanska žirija, potem ko je napovedala, da ne bo ocenjevala držav, katerih voditelji so obtoženi zločinov proti človeštvu. Ta odločitev je bila razumljena kot neposreden pritisk na sodelovanje Rusije in Izraela.

 

Ker žirije ni več, bodo prestižne nagrade zlati lev letos prvič podeljene na podlagi glasovanja obiskovalcev. Organizatorji poudarjajo, da nimajo pristojnosti izključiti držav, ki jih priznava Italija, kar jih postavlja v občutljiv položaj med umetniško svobodo in političnimi realnostmi.

 

Dogajanje okoli beneškega bienala znova potrjuje, da umetnost nikoli ne obstaja v vakuumu. Nacionalni paviljoni, ki naj bi predstavljali kulturno raznolikost sveta, postajajo prizorišče širših političnih napetosti.

 

Odsotnost Irana tako ni zgolj organizacijska sprememba, temveč simptom časa, v katerem kulturne izmenjave vse pogosteje oblikujejo globalni konflikti. Beneški bienale, ki naj bi bil prostor dialoga, se letos odpira kot prizorišče vprašanj o tem, koliko umetnost sploh še lahko presega meje politike.