Napetosti med Madridom in baskovsko regijo so se znova razplamtele, tokrat zaradi znamenite Picassove Guernice.

Monumentalno delo, ki že desetletja velja za univerzalni simbol grozot vojne, se je znašlo v središču političnega spora, ki presega običajne muzejske razprave.

Ob obletnici bombardiranja želijo Guernico razstaviti v Bilbau

Baskovske oblasti so ponovno zaprosile, da bi Guernico začasno preselili iz madridskega muzeja Reina Sofía v Guggenheimov muzej v Bilbau. Pobuda ni naključna: leta 2026 bo minilo 90 let od bombardiranja baskovskega mesta Guernica, enega najbolj pretresljivih dogodkov španske državljanske vojne.

Predlog predvideva, da bi bila slika v Bilbau razstavljena med oktobrom 2026 in junijem 2027. Za baskovsko vlado selitev ne bi bila le kulturni dogodek. Poudarjajo, da bi šlo za simbolno gesto, s katero bi opozorili na zgodovinski pomen dogodka in njegovo dediščino.

Foto: Sandra Moraes / Shutterstock.com

Muzej: slika je preveč krhka za transport

Muzej Reina Sofía vztraja, da selitev ni mogoča – ne zaradi politike, temveč zaradi stanja same slike. Nedavno objavljeno poročilo konservatorjev je jasno: Guernica je preveč krhka za transport.

Preden je delo leta 1981 prispelo v Španijo, je več desetletij krožilo med Evropo in Združenimi državami ter bilo pri tem več kot tridesetkrat premeščeno. V času teh selitev so ga večkrat zvijali, kar je pustilo trajne posledice. Na sliki so danes vidni številni znaki obrabe – od drobnih razpok do poškodb barvnega sloja.

Strokovnjaki opozarjajo, da bi že vibracije med transportom lahko povzročile nove poškodbe. Po njihovih ocenah dela danes ni več mogoče zvijati, temveč mora ves čas ostati v stabilnem, skrbno nadzorovanem okolju.

Foto: Mistervlad / Shutterstock.com

Spor med Madridom in Baskijo se zaostruje

Čeprav so podobne zahteve v preteklosti že bile zavrnjene – med drugim tudi iz newyorškega Muzeja moderne umetnosti (MoMA) in drugih institucij – je tokratna razprava dobila izrazitejši politični ton.

Izmenjava izjav med predstavniki Madrida in Baskije se je hitro zaostrila. Madridske oblasti poudarjajo, da umetnost presega lokalne okvire, in opozarjajo, da vračanje del na njihov izvor nima smisla – po tej logiki bi morali vsa Picassova dela premestiti v njegovo rojstno Málago.

Na drugi strani baskovski politiki vztrajajo, da ne gre za vprašanje lastništva, temveč za spoštovanje zgodovine in kolektivnega spomina. V ozadju spora je tudi širše vprašanje razmerja med špansko državo in njenimi avtonomnimi regijami.

Medtem pa župan mesta Guernica opozarja, da bi morala biti slika, če bi jo že preselili, razstavljena prav v tem mestu, ne v Bilbau.

Foto: muratart / Shutterstock.com

Slika, ki je postala simbol vojne

Picasso je Guernico naslikal leta 1937 kot neposreden odziv na bombardiranje mesta, ki so ga izvedle nemške in italijanske sile med špansko državljansko vojno. Delo je kmalu postalo ena najbolj prepoznavnih podob nasilja nad civilisti.

Ker je Picasso nasprotoval vrnitvi slike v Španijo v času Francove diktature, je bila desetletja hranjena v newyorškem Muzeju moderne umetnosti, preden se je leta 1981 vrnila v domovino.

Danes mnogi umetnostni zgodovinarji in restavratorji opozarjajo, da bi morala razprava ostati osredotočena predvsem na ohranjanje dela. Podobne mojstrovine praviloma ne zapuščajo svojih stalnih lokacij, saj bi bilo njihovo premikanje preveč tvegano.

Ob tem se odpira širše vprašanje: komu pravzaprav pripada umetnina, ki je postala globalni simbol – prostoru, kjer nastaja njen pomen, ali instituciji, ki jo varuje?