Te dni, 14. septembra, se zaključuje razstava v moldavski prestolnici Kišinjev, kjer se s svojimi umetniškimi grafikami predstavlja tudi Slatinčanka Nika Strašek, mag. prof. lik. ped.

 

Njena dela so na ogled v Narodnem muzeju likovne umetnosti Moldavije, kjer Slovenijo in Univerzo v Mariboru zastopa z največjim številom razstavljenih del.

 

 

Razstava je nadaljevanje uspešnega niza razstav, ki se je sredi decembra 2024 začel v Bukarešti na Slovenskem veleposlaništvu, nato pa nadaljeval v galeriji WIN in v Kulturnem centru Apollonia Hirscher v Brašovu. Nikinim grafikam se tokrat pridružujejo še dela podiplomskih študentov – po trije iz Slovenije, Romunije in Moldavije.

 

Slovesno otvoritev v Kišinjevu so zaznamovali predstavniki oblasti, člani diplomatskega zbora, kulturni deležniki in mladi. Govornika, državni sekretar moldavskega Ministrstva za kulturo Andrei Chistol in slovenski veleposlanik v Romuniji Robert Kokalj, sta poudarila pomen sodelovanja med mladimi umetniki treh držav ter izpostavila talent in sporočilnost razstavljenih del.

 

 

Preden bodo grafična dela znova odpotovala na Slovensko veleposlaništvo v Bukarešti, kjer bodo razstavljena do jeseni 2026, bodo predvidoma novembra razstavljena še v romunskem Temišvaru.

 

Razstavljene grafike so del raziskovalnega dela Nike Strašek. Gre za premišljeno raziskovanje bistvenih elementov grafike skozi proces postopnega odvzemanja – najprej motiva, nato barve, sledi odtis in nazadnje celo sama prisotnost matrice. Odsotnost, kot poimenuje projekt, se osredotoča na vprašanje, kaj pravzaprav definira umetniško grafiko in kdaj ta neha obstajati – če sploh. Straškova kaže, da odsotnost ni praznina, ampak ustvarjalni princip, ki gledalca spodbuja k razmisleku o mejah grafične umetnosti v sodobnem času.

 

 

V sklopu Sivin umetnica odstrani črnino, značilno za globoki tisk, ter jo nadomesti s spektri sivin. Odsotnost črne barve tako oslabi kontrast, a okrepi subtilnost odtisa. Pri Robnih risbah motiv skoraj izgine – ostanejo zgolj obrobja, sledovi potez, ki gledalca izzovejo, da v praznini sam poišče smisel. V poglavju Matrice pa Straškova spremeni samo logiko grafičnega ustvarjanja: matrica, ki je običajno skrita in namenjena zgolj odtiskovanju, postane samostojen razstavni element. S tem preobrne tradicionalno razmerje med matrico in grafiko ter pokaže, da tudi odsotnost funkcionalnosti lahko nosi močno estetsko sporočilo.

 

Projekt Odsotnost tako odpira vprašanje: ali lahko grafika še vedno obstaja, ko ji odvzamemo njene klasične značilnosti? Odgovor Straškove je jasen – prav v odsotnosti se skriva nova možnost za raziskovanje in razumevanje sodobne grafike. Delo s tem ne nagovarja le umetniške skupnosti, temveč tudi širšo javnost, ki se ob pogledu na navidez prazne podobe znajde v aktivnem procesu iskanja pomena.

 

Vir: Mladinski svet Občine Rogaška Slatina