

𝗥𝗲𝘁𝗿𝗼𝘀𝗽𝗲𝗸𝘁𝗶𝘃𝗮: 𝗔𝗻𝗷𝗮 𝗠𝗲𝗱𝘃𝗲𝗱 𝗶𝗻 𝗡𝗮𝗱𝗷𝗮 𝗩𝗲𝗹𝘂𝘀̌𝗰̌𝗲𝗸
📽️ Mati in hči, dokumentaristki in pretanjeni raziskovalki slovensko-italijanskega obmejnega prostora, sta ustvarili obsežen opus video in filmskih del, v katerih se ukvarjata z vprašanji nacionalne identitete, raziskujeta razmerja med kolektivnim in intimnim družbenim spominom ter nagovarjata izmuzljivi pojem meje.
🗓️ V četrti del retrospektive, ki se bo enkrat mesečno odvijala do 𝟭𝟬. 𝗷𝘂𝗻𝗶𝗷𝗮 𝟮𝟬𝟮𝟲, stopamo v torek, 𝟮𝟰. 𝗺𝗮𝗿𝗰𝗮, 𝗼𝗯 𝟭𝟳. 𝘂𝗿𝗶.
💦 𝗢𝗯𝗺𝗼𝗰̌𝗷𝗲 𝗽𝗿𝗲𝗵𝗼𝗱𝗮 𝗜𝗩: 𝘃𝗼𝗱𝗼𝘀𝘁𝗮𝗷/𝘃𝗼𝗱𝗼𝘁𝗼𝗸
💧 𝗨𝗷𝗲𝘁𝗮 𝘃𝗼𝗱𝗮 (Anja Medved, Nadja Velušček, 2014)
Voda je vir življenja, zato se ji je človek od nekdaj prilagajal. Ko jo je ujel in usmeril sebi v prid, je zagospodaril nad svetom. Danes se zdijo časi, ko so po vodo hodili k vodnjakom, davna preteklost, a mnogi se še spominjajo, kako je vsak dan v letu zahteval svoje vedro. Šele vodovod je omogočil, da je to bogastvo postalo samoumevno. Film s pripovedmi in fotografijami beleži zgodovino 20. stoletja, kot se je zrcalila v vodnih zajetjih čezmejnega goriškega Krasa.
🏞️ 𝗧𝗿𝗲𝗻𝘂𝘁𝗲𝗸 𝗿𝗲𝗸𝗲 (Anja Medved, Nadja Velušček, 2010)
Soča ni mejna, ampak povezovalna reka. V svoji razmeroma kratki strugi spaja dve popolnoma različni pokrajini, Alpe in Mediteran. In res se zdi, kot da je sestavljena iz dveh osebnosti. Ima tudi dve imeni: Soča je ženska, Isonzo je moški. Soča je voda protislovij, privlačna in nevarna. Srečanja z ljudmi, ki z njo živijo, razkrivajo protislovja našega odnosa do okolja. V času, ko se odpravljajo državne meje, si moramo v dobro naše skupne reke meje začeti postavljati sami.
🗣️ Projekciji sledi pogovor z Anjo Medved in Nadjo Velušček.
🤝🏻 V sodelovanju s SCCA-Ljubljana, Kinoateljejem, Zavodom KINOkašča/CINEMattic, Evropsko prestolnico kulture GO! 2025 Nova Gorica – Gorica, Bazo slovenskih filmov in Zavodom Divja misel.