by #vednoaktualno | Maj 2, 2026
🇸🇮 SLO
Lepo vabljeni na otvoritev razstave 𝐊𝐧𝐨𝐭𝐬 𝐚𝐧𝐝 𝐏𝐚𝐭𝐭𝐞𝐫𝐧𝐬 𝟐𝟎𝟐𝟔: 𝐊𝐫𝐚𝐣𝐢𝐧𝐞 𝐤𝐨𝐥𝐞𝐤𝐭𝐢𝐯𝐧𝐞𝐠𝐚 𝐬𝐩𝐨𝐦𝐢𝐧𝐚, v petek, 20. 3. ob 18.00.
Razstava je plod treh raziskovalno-umetniških projektov tekstilne dediščine 𝐆𝐫𝐜̌𝐢𝐣𝐞, 𝐏𝐨𝐥𝐣𝐬𝐤𝐞 𝐢𝐧 𝐒𝐥𝐨𝐯𝐞𝐧𝐢𝐣𝐞 in digitalni arhiv [textileheritages.com/wiki]
Tekstilna dediščina na razstavi nastopa kot živa nosilka kolektivnega spomina, oblikovanega skozi družbene odnose, lokalno znanje in senzorične izkušnje. Čeprav je vsak nacionalni kontekst obravnaval različne zgodovinske in kulturne pogoje, so povezave tekstilnih krajin skupne in obravnavajo, kako tekstilne prakse prenašajo spomin, identiteto, trajnostne prakse in vrednote tako skozi dis/kontinuiteto kot trans/formacijo. Poleg 𝟐𝟔 𝐭𝐞𝐤𝐬𝐭𝐢𝐥𝐧𝐢𝐡 𝐢𝐧 𝐚𝐯𝐝𝐢𝐨𝐯𝐢𝐳𝐮𝐚𝐥𝐧𝐢𝐡 𝐝𝐞𝐥, ki bodo obiskovalcem odprle svetove 𝐏𝐨𝐦𝐨𝐫𝐣𝐚𝐧𝐬𝐤𝐞, 𝐄𝐩𝐢𝐫𝐬𝐤𝐞 𝐢𝐧 𝐆𝐨𝐫𝐞𝐧𝐣𝐬𝐤𝐞, projekt razvija tudi 𝐝𝐢𝐠𝐢𝐭𝐚𝐥𝐧𝐢 𝐚𝐫𝐡𝐢𝐯 lokalnih tekstilnih dediščin, ki dokumentira ustvarjalne procese in predstavlja rezultate s pomočjo digitalnega pripovednega orodja.
𝐔𝐦𝐞𝐭𝐧𝐢𝐜𝐞_𝐤𝐢, 𝐫𝐚𝐳𝐢𝐬𝐤𝐨𝐯𝐚𝐥𝐤𝐞_𝐜𝐢, 𝐬̌𝐭𝐮𝐝𝐞𝐧𝐭𝐤𝐞_𝐢, 𝐜̌𝐥𝐚𝐧𝐢𝐜𝐞 𝐬𝐤𝐮𝐩𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢, 𝐭𝐤𝐚𝐥𝐤𝐞: Armando D. Cosmos, Klara Debeljak, Lena Gerothanasi, Yorgos Samantas, Monika Rena Górska, Dimitra Stavropoulou, Eleni Charcharidou, Despoina Marmagka, Afroditi Tziletta, Julia Ciunowicz, Laura Wankiewicz, Aleksandra Skorupka, Jadwiga Ligęza, Inka Fischer, Teja Duhani, Lana Turnšek, Katja Kranjc, Luka Podgoršek, Kaja Rakušček, Sara Petrushevska, Ana Ferjanc, Dragan Hristov, Maria García, Penelope Demou, Olga Katsouki, Katerina Giannakou, Maria Diamanti, Arseni Thomoula, Olga Dritsa, Giangkoulis Savvidis, Paraskevi Pappa, Rena Alexandridi, Apostolia Psilou, Irene Skandalou
𝐒𝐭𝐫𝐨𝐤𝐨𝐯𝐧𝐚 𝐩𝐨𝐝𝐩𝐨𝐫𝐚:
Anna Ratajczak-Krajka, Krystyna Weiher-Sitkiewicz, Urszula Kokoszka, Aleksandra Paprot-Wielopolska, Mariana Ziku, Klara Debeljak, Zala Orel
𝐊𝐮𝐫𝐚𝐭𝐨𝐫𝐤𝐚: Zala Orel
𝐎𝐛𝐥𝐢𝐤𝐨𝐯𝐚𝐧𝐣𝐞 𝐫𝐚𝐳𝐬𝐭𝐚𝐯𝐞: Lovro Ivančić
𝐑𝐚𝐳𝐯𝐨𝐣 𝐢𝐧𝐭𝐞𝐫𝐚𝐤𝐭𝐢𝐯𝐧𝐞 𝐬𝐩𝐥𝐞𝐭𝐧𝐞 𝐬𝐭𝐫𝐚𝐧𝐢: Mariana Ziku
𝐏𝐚𝐫𝐭𝐧𝐞𝐫𝐣𝐢: Zavod Carnica, Narodni muzej Gdansk, Bienale Zahodnega Balkana, Gorenjski muzej, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Center Rog, Arahne d.o.o., Društvo Ženski prostor Powiśle, Muzej v Kwidzynu – enota Muzeja gradu Malbork, Muzej regije Kociewie v Starogardu Gdańskem, HUBAxENERGA, Projekt Pokari, Fundacija Mekeio, Oddelek za likovno umetnost in umetnostno teorijo Univerze v Ioannini
𝐙𝐚𝐡𝐯𝐚𝐥𝐞: Marička Rakovec, Dušan Peterc, Bojan Šibenik, Monika Rogelj, Margareta Volk Čalič, prof. Marija Jenko, prof. dr. Matejka Bizjak, izr. prof. mag. Katja Burger Kovič, doc. dr. Klara Kostajnšek, doc. mag. Arijana Gadžijev, asist. Kristi Komel, Uroš Topić, Natalia Maroufof, Nelly Tzimogianni, Blanka Byrwa, Izabela Czogała, Małgorzata Dubasiewicz, Ewa Gilewska, Joanna Jezierska, Danuta Leszczyńska, Barbara Maciejewska, Katarzyna Magierowska, Irena Peplińska, Marta Sznajder, Sebastian Wernik, Dr Victoria Ferentinou, Dr Xenofon Bitsikas, Dr Ioannis Kokkalis, Martha Papadopoulou, Christos Angelopoulos, Maria Pappa, Rodanthi Pappa, Marianna Apostolidou
𝐒𝐨𝐟𝐢𝐧𝐚𝐧𝐜𝐞𝐫𝐣𝐢: Evropska Unija, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Ministrstvo za kulturo in nacionalno dediščino Poljske iz sklada za promocijo kulture
𝐅𝐨𝐭𝐨: Arhiv Mekeio Epirus, Grčija
𝐑𝐚𝐳𝐬𝐭𝐚𝐯𝐚 𝐭𝐫𝐚𝐣𝐚 𝐨𝐝 𝟐𝟎. 𝟑. 𝐝𝐨 𝟖. 𝟓. 𝟐𝟎𝟐𝟔.
𝐎𝐝𝐩𝐢𝐫𝐚𝐥𝐧𝐢 𝐜̌𝐚𝐬𝐢: 𝟏𝟏.𝟎𝟎–𝟏𝟗.𝟎𝟎, 𝐯𝐬𝐚𝐤 𝐝𝐚𝐧 𝐨𝐝 𝐭𝐨𝐫𝐤𝐚 𝐝𝐨 𝐬𝐨𝐛𝐨𝐭𝐞
🇬🇧 ENG
You are warmly invited to the opening of the exhibition 𝐊𝐧𝐨𝐭𝐬 𝐚𝐧𝐝 𝐏𝐚𝐭𝐭𝐞𝐫𝐧𝐬 𝟐𝟎𝟐𝟔: 𝐂𝐨𝐥𝐥𝐞𝐜𝐭𝐢𝐯𝐞 𝐌𝐞𝐦𝐨𝐫𝐲 𝐋𝐚𝐧𝐝𝐬𝐜𝐚𝐩𝐞𝐬, on Friday, 20 March at 18:00.
The exhibition is the result of three research-art projects on the textile heritage of 𝐆𝐫𝐞𝐞𝐜𝐞, 𝐏𝐨𝐥𝐚𝐧𝐝, 𝐚𝐧𝐝 𝐒𝐥𝐨𝐯𝐞𝐧𝐢𝐚, as well as the digital archive [textileheritages.com/wiki].
Textile heritage appears in the exhibition as a living bearer of collective memory, shaped through social relations, local knowledge, and sensory experience. Although each national context addressed different historical and cultural conditions, the connections between textile landscapes are shared. The exhibition explores how textile practices transmit memory, identity, sustainable practices, and values through both dis/continuity and trans/formation.
In addition to 𝟐𝟔 𝐭𝐞𝐱𝐭𝐢𝐥𝐞 𝐚𝐧𝐝 𝐚𝐮𝐝𝐢𝐨𝐯𝐢𝐬𝐮𝐚𝐥 𝐰𝐨𝐫𝐤𝐬 that will open up the worlds of 𝐏𝐨𝐦𝐞𝐫𝐚𝐧𝐢𝐚, 𝐄𝐩𝐢𝐫𝐮𝐬, 𝐚𝐧𝐝 𝐆𝐨𝐫𝐞𝐧𝐣𝐬𝐤𝐚 to visitors, the project also develops a digital archive of local textile heritages, documenting creative processes and presenting results through a digital storytelling tool.
𝐀𝐫𝐭𝐢𝐬𝐭𝐬, 𝐫𝐞𝐬𝐞𝐚𝐫𝐜𝐡𝐞𝐫𝐬, 𝐬𝐭𝐮𝐝𝐞𝐧𝐭𝐬, 𝐜𝐨𝐦𝐦𝐮𝐧𝐢𝐭𝐲 𝐦𝐞𝐦𝐛𝐞𝐫𝐬, 𝐰𝐞𝐚𝐯𝐞𝐫𝐬:
Armando D. Cosmos, Klara Debeljak, Lena Gerothanasi, Yorgos Samantas, Monika Rena Górska, Dimitra Stavropoulou, Eleni Charcharidou, Despoina Marmagka, Afroditi Tziletta, Julia Ciunowicz, Laura Wankiewicz, Aleksandra Skorupka, Jadwiga Ligęza, Inka Fischer, Teja Duhani, Lana Turnšek, Katja Kranjc, Luka Podgoršek, Kaja Rakušček, Sara Petrushevska, Ana Ferjanc, Dragan Hristov, Maria García, Penelope Demou, Olga Katsouki, Katerina Giannakou, Maria Diamanti, Arseni Thomoula, Olga Dritsa, Giangkoulis Savvidis, Paraskevi Pappa, Rena Alexandridi, Apostolia Psilou, Irene Skandalou
𝐑𝐞𝐬𝐢𝐝𝐞𝐧𝐜𝐲 𝐀𝐮𝐭𝐡𝐨𝐫𝐬:
Anna Ratajczak-Krajka, Krystyna Weiher-Sitkiewicz, Urszula Kokoszka, Aleksandra Paprot-Wielopolska, Mariana Ziku, Klara Debeljak, Zala Orel
𝐂𝐮𝐫𝐚𝐭𝐨𝐫: Zala Orel
𝐄𝐱𝐡𝐢𝐛𝐢𝐭𝐢𝐨𝐧 𝐝𝐞𝐬𝐢𝐠𝐧: Lovro Ivančić
𝐈𝐧𝐭𝐞𝐫𝐚𝐜𝐭𝐢𝐯𝐞 𝐰𝐞𝐛 𝐩𝐥𝐚𝐭𝐟𝐨𝐫𝐦 𝐝𝐞𝐯𝐞𝐥𝐨𝐩𝐦𝐞𝐧𝐭: Mariana Ziku
𝐏𝐚𝐫𝐭𝐧𝐞𝐫𝐬:
Zavod Carnica, National Museum in Gdańsk, Western Balkans Biennale, Gorenjski Museum, Faculty of Natural Sciences and Engineering (University of Ljubljana), Center Rog, Arahne d.o.o., Women’s Space Powiśle Association, Kwidzyn Museum – branch of the Malbork Castle Museum, Kociewie Regional Museum in Starogard Gdański, HUBAxENERGA, Project Pokari, Mekeio Foundation, Department of Fine Arts and Art Theory (University of Ioannina)
𝐀𝐜𝐤𝐧𝐨𝐰𝐥𝐞𝐝𝐠𝐞𝐦𝐞𝐧𝐭𝐬:
Marička Rakovec, Dušan Peterc, Bojan Šibenik, Monika Rogelj, Margareta Volk Čalič, Prof. Marija Jenko, Prof. Dr. Matejka Bizjak, Assoc. Prof. Katja Burger Kovič, Assist. Prof. Dr. Klara Kostajnšek, Assist. Prof. Arijana Gadžijev, Assist. Kristi Komel, Uroš Topić, Natalia Maroufof, Nelly Tzimogianni, Blanka Byrwa, Izabela Czogała, Małgorzata Dubasiewicz, Ewa Gilewska, Joanna Jezierska, Danuta Leszczyńska, Barbara Maciejewska, Katarzyna Magierowska, Irena Peplińska, Marta Sznajder, Sebastian Wernik, Dr Victoria Ferentinou, Dr Xenofon Bitsikas, Dr Ioannis Kokkalis, Martha Papadopoulou, Christos Angelopoulos, Maria Pappa, Rodanthi Pappa, Marianna Apostolidou
𝐂𝐨-𝐟𝐢𝐧𝐚𝐧𝐜𝐞𝐝 𝐛𝐲:
European Union, Ministry of Culture of the Republic of Slovenia, Ministry of Culture and National Heritage of Poland from the Culture Promotion Fund
𝐏𝐡𝐨𝐭𝐨: Mekeio Epirus Archive, Greece
𝐓𝐡𝐞 𝐞𝐱𝐡𝐢𝐛𝐢𝐭𝐢𝐨𝐧 𝐫𝐮𝐧𝐬 𝐟𝐫𝐨𝐦 𝟐𝟎 𝐌𝐚𝐫𝐜𝐡 𝐭𝐨 𝟖 𝐌𝐚𝐲 𝟐𝟎𝟐𝟔.
𝐎𝐩𝐞𝐧𝐢𝐧𝐠 𝐡𝐨𝐮𝐫𝐬: 𝟏𝟏:𝟎𝟎–𝟏𝟗:𝟎𝟎, 𝐓𝐮𝐞𝐬𝐝𝐚𝐲 𝐭𝐨 𝐒𝐚𝐭𝐮𝐫𝐝𝐚𝐲.
by #vednoaktualno | Maj 2, 2026
Branislav Nušić
𝗚𝗢𝗦𝗣𝗔 𝗠𝗜𝗡𝗜𝗦𝗧𝗥𝗜𝗖𝗔
𝟭𝟵. 𝗶𝗻 𝟮𝟬. 𝟱. 𝟮𝟬𝟮𝟲 𝗼𝗯 𝟮𝟬.𝟬𝟬
Dvorana Frana Žižka
𝗩𝗲č 𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶: https://www.sng-mb.si/event/gospa-ministrica/
Kultna srbska klasika Gospa ministrica Branislava Nušića je komedija značajev, postavljena v okvir družbene satire. Zgodba o družbenem vzponu gospe Živke Popović razkriva brezčasne mehanizme, ki jih poganjajo nečimrnost, neukost, pohlep, ignoranca in želja po družbeni potrditvi. Poprejšnja gospodinja tako rekoč čez noč – zaradi moževega nenadno pridobljenega visokega političnega statusa – postane pomembna in vplivna dama. Odslej je vsak njen korak premišljena, »statusu primerna« kalkulacija. Stopila je v svet, kjer je oblast pomembnejša od etike, navidezna uglednost močnejša od človečnosti in kjer se meja med zasebnim in političnim nevarno briše. V želji po nadzoru in uveljavitvi novega statusa gre Živka celo tako daleč, da hladnokrvno odloča tudi o tem, kako bo najbolje unovčila hčerkin »zakonski kapital«.
Veljko Mićunović, uspešen črnogorsko-srbski režiser, je uprizoritveno izostril Nušićevo družbeno satiro in v sodobni interpretaciji skozi smeh razgalil ambiciozno in pohlepno človeško naravo ter asociativno izrisal podobe današnjih »gospic« – novopečenih hipnih zvezd in vplivnic.
𝗜𝗴𝗿𝗮𝗷𝗼: Kristijan Ostanek, Ksenija Mišič, Julija Klavžar, Gaja Filač, Blaž Dolenc, Vojko Belšak, Žan Koprivnik, Petja Labović, Davor Herga, Viktor Hrvatin Meglič, Irena Varga, Minca Lorenci, Mirjana Šajinović, Gorazd Žilavec
𝗥𝗲ž𝗶𝘀𝗲𝗿: Veljko Mićunović
𝗣𝗿𝗲𝘃𝗮𝗷𝗮𝗹𝗸𝗮: Mojca Marič
𝗗𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴, 𝗮𝘃𝘁𝗼𝗿 𝗽𝗿𝗶𝗿𝗲𝗱𝗯𝗲: Slobodan Obradović
𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿 𝗽𝗿𝗶𝗿𝗲𝗱𝗯𝗲: Veljko Mićunović
𝗟𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮: Mojca Marič
𝗦𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Zorana Petrov
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Leo Kulaš
𝗦𝗸𝗹𝗮𝗱𝗮𝘁𝗲𝗹𝗷𝗶𝗰𝗮: Nevena Glušica
𝗜𝗻𝘀𝗽𝗶𝗰𝗶𝗲𝗻𝘁: Jernej Jerovšek
Š𝗲𝗽𝗲𝘁𝗮𝗹𝗸𝗮: Polonca Rajšp
by #vednoaktualno | Maj 2, 2026
Branislav Nušić
𝗚𝗢𝗦𝗣𝗔 𝗠𝗜𝗡𝗜𝗦𝗧𝗥𝗜𝗖𝗔
𝟭𝟵. 𝗶𝗻 𝟮𝟬. 𝟱. 𝟮𝟬𝟮𝟲 𝗼𝗯 𝟮𝟬.𝟬𝟬
Dvorana Frana Žižka
𝗩𝗲č 𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶: https://www.sng-mb.si/event/gospa-ministrica/
Kultna srbska klasika Gospa ministrica Branislava Nušića je komedija značajev, postavljena v okvir družbene satire. Zgodba o družbenem vzponu gospe Živke Popović razkriva brezčasne mehanizme, ki jih poganjajo nečimrnost, neukost, pohlep, ignoranca in želja po družbeni potrditvi. Poprejšnja gospodinja tako rekoč čez noč – zaradi moževega nenadno pridobljenega visokega političnega statusa – postane pomembna in vplivna dama. Odslej je vsak njen korak premišljena, »statusu primerna« kalkulacija. Stopila je v svet, kjer je oblast pomembnejša od etike, navidezna uglednost močnejša od človečnosti in kjer se meja med zasebnim in političnim nevarno briše. V želji po nadzoru in uveljavitvi novega statusa gre Živka celo tako daleč, da hladnokrvno odloča tudi o tem, kako bo najbolje unovčila hčerkin »zakonski kapital«.
Veljko Mićunović, uspešen črnogorsko-srbski režiser, je uprizoritveno izostril Nušićevo družbeno satiro in v sodobni interpretaciji skozi smeh razgalil ambiciozno in pohlepno človeško naravo ter asociativno izrisal podobe današnjih »gospic« – novopečenih hipnih zvezd in vplivnic.
𝗜𝗴𝗿𝗮𝗷𝗼: Kristijan Ostanek, Ksenija Mišič, Julija Klavžar, Gaja Filač, Blaž Dolenc, Vojko Belšak, Žan Koprivnik, Petja Labović, Davor Herga, Viktor Hrvatin Meglič, Irena Varga, Minca Lorenci, Mirjana Šajinović, Gorazd Žilavec
𝗥𝗲ž𝗶𝘀𝗲𝗿: Veljko Mićunović
𝗣𝗿𝗲𝘃𝗮𝗷𝗮𝗹𝗸𝗮: Mojca Marič
𝗗𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴, 𝗮𝘃𝘁𝗼𝗿 𝗽𝗿𝗶𝗿𝗲𝗱𝗯𝗲: Slobodan Obradović
𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿 𝗽𝗿𝗶𝗿𝗲𝗱𝗯𝗲: Veljko Mićunović
𝗟𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮: Mojca Marič
𝗦𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Zorana Petrov
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Leo Kulaš
𝗦𝗸𝗹𝗮𝗱𝗮𝘁𝗲𝗹𝗷𝗶𝗰𝗮: Nevena Glušica
𝗜𝗻𝘀𝗽𝗶𝗰𝗶𝗲𝗻𝘁: Jernej Jerovšek
Š𝗲𝗽𝗲𝘁𝗮𝗹𝗸𝗮: Polonca Rajšp
by #vednoaktualno | Maj 2, 2026
Ivana Lovrić Jovič
𝗣𝗢𝗚𝗟𝗘𝗝, 𝗞𝗔𝗞𝗢 𝗦𝗜 𝗟𝗢𝗞𝗥𝗨𝗠 𝗨𝗠𝗜𝗩𝗔 𝗭𝗢𝗕𝗘
gostuje Gledališče Marina Držića, Dubrovnik
𝟭𝟲. 𝟱. 𝟮𝟬𝟮𝟲 𝗼𝗯 𝟮𝟬.𝟬𝟬
Dvorana Frana Žižka
Več o predstavi: https://www.sng-mb.si/event/poglej-kako-si-lokrum-umiva-zobe
Predstava Poglej, kako si Lokrum umiva zobe je nastala kot dramatizacija istoimenskega romana hrvaške znanstvenice in pisateljice Ivane Lovrić Jović. Vsa dogajanja in liki v tej predstavi bi lahko bili izmišljeni, vendar se vse, kar se dogaja, dogaja v glavi protagonistke med 23.20 in 3.20 v noči, ko izve, da je izgubila očeta – med prejemom tragične vesti in neizogibnim zavedanjem tragične resnice. Poskušali smo se vprašati kaj vse se dogaja (oziroma ne dogaja) v glavi nekoga v takšnih trenutkih. Ali človeka (že) preveva neskončna žalost ali je (samo) zaprepaden ob dejstvu, da je izgubil starša. S kakšnimi nesmisli se človeški um v teh trenutkih brani in koga ter zakaj kliče na pomoč, na koga in kako se obrne?
Mama – je prva beseda, ki jo izgovori otrok – prva beseda, ki jo izrečeš, ko ti je najtežje (celo ko misliš, da je oče alfa in omega tvojega obstoja).
S pomočjo štirih generacij žensk skušamo ugotoviti, zakaj je temu tako …; uloviti želimo te neulovljive spomine …; govoriti skušamo o »nostalgiji po svetu, ki obstaja samo še v spominih.«
– Marijana Fumić
𝗜𝗴𝗿𝗮𝗷𝗼: Marija Šegvić / Irena Tereza Prpić, Sandra Lončarić, Mirej Stanić, Anja Đurinović, Perica Martinović, Nika Lasić, Boris Matić, Bojan Beribaka
𝗗𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝗶𝘇𝗮𝗰𝗶𝗷𝗮: Marijana Fumić
𝗥𝗲ž𝗶𝘀𝗲𝗿: Paolo Tišljarić
𝗦𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Vesna Režić
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Ana Mikulić
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰 𝘀𝘃𝗲𝘁𝗹𝗼𝗯𝗲: Marko Mijatović
𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿 𝗴𝗹𝗮𝘀𝗯𝗲 𝗶𝗻 𝗼𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰 𝘇𝘃𝗼𝗸𝗮: Žarko Dragojević
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰 𝘃𝗶𝗱𝗲𝗼𝗽𝗿𝗼𝗸𝗲𝗰𝗶𝗷: Miran Brautović
𝗔𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗻𝘁𝗸𝗮 𝘀𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗲: Nikolina Kuzmić
𝗔𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗻𝘁𝗸𝗮 𝗸𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗲: Petra Andrić
𝗦𝗼𝗱𝗲𝗹𝗮𝘃𝗲𝗰 𝘇𝗮 𝗴𝗹𝗮𝘀𝗯𝗼, 𝗽𝗿𝗶𝗽𝗿𝗮𝘃𝗮 𝗸𝗶𝘁𝗮𝗿𝘀𝗸𝗶𝗵 𝘀𝗼𝗻𝗴𝗼𝘃: Bojan Beribaka
𝗙𝗼𝘁𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Aljoša Rebolj
𝗜𝗻𝘀𝗽𝗶𝗰𝗶𝗲𝗻𝘁𝗸𝗮: Anita Bubalo
𝗞𝗼𝗽𝗿𝗼𝗱𝘂𝗸𝗰𝗶𝗷𝗮: Gledališče Marina Držića in festival Dubrovniške poletne igre
![Malomeščanska svatba]()
by #vednoaktualno | Maj 2, 2026
Bertolt Brecht
𝗠𝗔𝗟𝗢𝗠𝗘ŠČ𝗔𝗡𝗦𝗞𝗔 𝗦𝗩𝗔𝗧𝗕𝗔
𝟳. 𝟱. 𝟮𝟬𝟮𝟲 𝗼𝗯 𝟮𝟬.𝟬𝟬
Dvorana Frana Žižka
𝗩𝗲č 𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶: https://www.sng-mb.si/event/malomescanska-svatba/
V enodejanki Malomeščanska svatba (1919), ki sodi med Brechtova prva dramska dela in ki jo je napisal pri enaindvajsetih letih, avtor uporabi poročno svatbo kot mikrokozmos, skozi katerega (po)kaže na številne makrodružbene probleme, s satiro in črnim humorjem pa izpostavlja absurdnosti, do katerih prihaja, ko se pod fasado srečnega dogodka vzorne družine ena za drugo razkrivajo prikrite resnice, malomeščanska trhla morala pa se pred očmi gledalca lomi kot ženinovo doma narejeno pohištvo. Mnogi Nemci, zlasti predstavniki najštevilčnejšega srednjega razreda, so po klavrnem porazu prve svetovne vojne doživeli globoko politično, gospodarsko, družbeno, materialno in duhovno izpraznjenost, zato so potrebovali nekoga, ki bo napolnil praznino in v njih obudil vero v (malo)meščana vredno življenje, ali kot zapiše Brecht: »Spoznali so, da so bili brez vodstva samo čreda ovac. ‘Če nas pošteno ne priviješ, nadereš in mahneš po gobcu, bomo ostali bedne cunje,’ so rekli, ‘tako že ne moremo več hoditi naokoli.’ Na srečo se je našel voditelj in predali so mu oblast …« Malomeščanska svatba je neke vrste dokument o porajanju nemškega fašizma, kjer je skozi svate, kot zapiše Jure Gantar v članku Rojstvo nacizma iz duha malomeščanstva, »moč odkriti prav vse temeljne intelektualne poteze, ki se nekaj let kasneje preobrazijo v ideologijo nacizma« in »medtem ko ‘der Führer’ v izgubljenosti malomeščanskega razreda najde priložnost za indoktrinacijo, Brecht v njej vidi predvsem priložnost za posmeh«.
Malomeščansko svatbo je leta 2009 v Drami SNG Maribor režirala Mateja Koležnik, danes ena najprepoznavnejših slovenskih režiserk v tujini, katere gledališki opus je ovenčan s številnimi prestižnimi domačimi in tujimi nagradami. Obnovitvena premiera uprizoritve (uvrščamo na program v luči zmanjševanja premier in priporočljivem trendu povečane postprodukcije), ki je požela izjemne odzive tako pri publiki kot strokovni javnosti, novim generacijam postreže z vrhunsko, »tako rekoč popolno predstavo«, kot je v Delovi kritiki zapisal Peter Rak.
Brechtova malce več kot enourna gledališka anatomija družbene realnosti s svojo neizmerno potenco iluminacije in skozi subtilno »didaktični« mehanizem humornega osvešča in ozavešča današnjega, pogosto nekritičnega ter spektaklu naklonjenega gledalca.
𝗜𝗴𝗿𝗮𝗷𝗼: Vlado Novak k. g., Irena Varga, Mateja Pucko, Maša Žilavec, Nejc Ropret, Vladimir Vlaškalić, Ksenija Mišič, Matija Stipanič
𝗥𝗲ž𝗶𝘀𝗲𝗿𝗸𝗮: Mateja Koležnik
𝗣𝗿𝗲𝘃𝗮𝗷𝗮𝗹𝗰𝗮: Eduard Miler in Irena Novak Popov
𝗗𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮: Tanja Lužar
𝗦𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Henrik Ahr
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Alan Hranitelj
𝗦𝗸𝗹𝗮𝗱𝗮𝘁𝗲𝗹𝗷: Mitja Vrhovnik Smrekar
𝗞𝗼𝗿𝗲𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Magdalena Reiter
𝗟𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮: Metka Damjan
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰 𝘀𝘃𝗲𝘁𝗹𝗼𝗯𝗲: Tomaž Bezjak
𝗜𝗻𝘀𝗽𝗶𝗰𝗶𝗲𝗻𝘁: Jernej Jerovšek
Š𝗲𝗽𝗲𝘁𝗮𝗹𝗸𝗮: Karmen Živko
