by #vednoaktualno | Apr 10, 2026
SRE, 22. 4., ob 19.00
Koncert
𝗔𝗻𝘀𝗮𝗺𝗯𝗲𝗹 𝗠𝗮𝘁𝗷𝗮ž𝗮 𝗔𝗺𝗯𝗿𝗼ž𝗮 𝗶𝗻 𝗼𝗻 𝘀𝗮𝗺
Zaradi izjemnega zanimanja zasedba pripravlja dodaten koncert!
Ansambel Matjaža Ambroža in on sam je zasedba, ki povezuje pripovedništvo in glasbo.
Tokratni nastop so naslovili Na krilih ljubezni II. Rimska številka II v naslovu pove, da gre že za drugi koncert s takšnim naslovom. Prvega so izvedli leta 2004 v Gostišču pri Pavli in ker je publika ljubezensko motiviko sprejela z naklonjenostjo, so se odločili naslov ohraniti, vsebinsko pa so vpeljali nekatere izboljšave (razširjen sestav ansambla, manj zaletava besedila, vključevanje spoznanj, ki jih prinesejo življenjske izkušnje).
Iz komercialnih razlogov nastop predstavljajo kot »koncert ob dvajsetletnici ansambla«, resnica pa je, da delujejo že 23 let.
Zasedba: 𝗧𝗲𝗷𝗮 𝗦𝗮𝗸𝘀𝗶𝗱𝗮 (vokal, prepasane klaviature), 𝗠𝗮𝗻𝗰𝗮 𝗨𝗱𝗼𝘃𝗶č (klaviature, ustna harmonika), 𝗨𝗿𝗼š 𝗕𝘂𝗵 (vokal, bobni), 𝗠𝗮𝗿𝗶𝗼 𝗕𝗮𝗯𝗼𝗷𝗲𝗹𝗶ć (kitara), 𝗨𝗿𝗼š Š𝗸𝗲𝗿𝗹 𝗞𝗿𝗮𝗺𝗯𝗲𝗿𝗴𝗲𝗿 (bas), 𝗠𝗮𝘁𝗷𝗮ž 𝗔𝗺𝗯𝗿𝗼ž (tekst).
__
Vstopnice (18 EUR) so že v prodaji v knjigarni Pri kamniti mizi na Vodnikovi domačiji in na povezavi:
https://olaii.com/event/10002/koncert-ansambel-matjaza-ambroza-in-on-sam/
by #vednoaktualno | Apr 8, 2026
Ivan Cankar:
𝗡𝗔 𝗞𝗟𝗔𝗡𝗖𝗨
tor., 14. apr. 2026, ob 10:00
sre., 15. apr. 2026, ob 10:00
pet., 17. apr. 2026, ob 10:00
Štihova dvorana, 20, 16* EUR
* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *
Režija: 𝗝𝗲𝗿𝗻𝗲𝗷 𝗟𝗼𝗿𝗲𝗻𝗰𝗶
Igrata: 𝗧𝗮𝗺𝗮𝗿𝗮 𝗔𝘃𝗴𝘂𝘀̌𝘁𝗶𝗻 in 𝗚𝗿𝗲𝗴𝗼𝗿 𝗭𝗼𝗿𝗰
Vokal: 𝗣𝗶𝗽𝗮 𝗟𝗼𝗿𝗲𝗻𝗰𝗶 in 𝗠𝗮𝗿𝗹𝗼 𝗖̌𝗿𝗻𝗮𝗰
Avtor glasbe in asistent režiserja: 𝗭̌𝗶𝗴𝗮 𝗛𝗿𝗲𝗻
Scenografija: 𝗕𝗿𝗮𝗻𝗸𝗼 𝗛𝗼𝗷𝗻𝗶𝗸
Kostumografija: 𝗕𝗲𝗹𝗶𝗻𝗱𝗮 𝗥𝗮𝗱𝘂𝗹𝗼𝘃𝗶𝗰́
Oblikovanje luči: 𝗝𝗲𝗿𝗻𝗲𝗷 𝗟𝗼𝗿𝗲𝗻𝗰𝗶, 𝗕𝗿𝗮𝗻𝗸𝗼 𝗛𝗼𝗷𝗻𝗶𝗸
Produkcija: 𝗖𝗮𝗻𝗸𝗮𝗿𝗷𝗲𝘃 𝗱𝗼𝗺
* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *
Maturitetno branje 2026
Roman 𝑵𝒂 𝒌𝒍𝒂𝒏𝒄𝒖 Ivana Cankarja ima izrazite literarne lastnosti, ki ga uvrščajo med temeljna dela slovenske moderne in socialno-psihološkega realizma. Njegova osrednja vrednost je v izjemno poglobljeni psihološki karakterizaciji likov, predvsem matere in hčere Francke, ki nista zgolj nosilki socialnega položaja, temveč notranje razklani, čustveno zapleteni osebnosti. Cankar z drobnimi, pogosto simbolno obarvanimi detajli razkriva notranje stiske, občutke krivde, ponižanja in hrepenenja, kar daje romanu velik čustveni in etični pomen.
Pomembna literarna odlika romana je tudi socialna kritičnost, ki pa ni plakatna ali moralistično neposredna, temveč subtilno vtkana v usode posameznikov. Revščina, razredna neenakost in brezizhodnost malega človeka so prikazane kot sistemski problem, ki razčloveča tako zatirane kot tudi tiste na oblasti. Klanec kot osrednji motiv deluje simbolno: predstavlja naporno, skoraj nemogočo pot navzgor, torej socialni vzpon, ki ostaja večinoma neuresničljiv, obenem pa tudi eksistencialno breme življenja. Posebna vrednost romana je Cankarjev slog, ki združuje realistično pripovednost z izrazito liričnostjo. Jezik je zgoščen, ritmičen, pogosto metaforičen, kar presega zgolj opisovanje zunanje stvarnosti in ustvarja močno razpoloženjsko atmosfero.
Pripovedni tempo je umirjen, premišljen, kar omogoča poglobljeno doživljanje notranjega sveta likov in poudarja občutek neizogibne usode. Roman odlikuje tudi etična in humanistična razsežnost. Cankar ne obsoja svojih likov, temveč jih razume in sočutno spremlja, pri čemer posebej izpostavlja materinsko žrtev kot eno temeljnih moralnih vrednot. Na klancu tako ni le socialni roman, temveč tudi globoko pretresljivo literarno delo o dostojanstvu, trpljenju in neuresničenem življenju, ki svojo aktualnost ohranja tudi v sodobnem branju.
*
»𝑁𝑖𝑘𝑜𝑙𝑖 𝑗𝑖ℎ 𝑛𝑒 𝑑𝑜𝑖𝑑𝑒𝑚!«, 𝑠𝑖 𝑗𝑒
𝑚𝑖𝑠𝑙𝑖𝑙𝑎 (𝐹𝑟𝑎𝑛𝑐𝑘𝑎) 𝑖𝑛 𝑧𝑎𝑧𝑑𝑒𝑙𝑜
𝑠𝑒 𝑗𝑖 𝑗𝑒, 𝑑𝑎 𝑏𝑖 𝑗𝑖ℎ 𝑛𝑒 𝑑𝑜𝑠̌𝑙𝑎 𝑛𝑖𝑘𝑜𝑙𝑖,
𝑐̌𝑒 𝑏𝑖 𝑡𝑒𝑘𝑙𝑎 𝑧 𝑛𝑗𝑖𝑚𝑖 𝑑𝑜 𝑘𝑜𝑛𝑐𝑎
𝑠𝑣𝑒𝑡𝑎 𝑖𝑛 𝑑𝑜 𝑘𝑜𝑛𝑐𝑎 𝑧̌𝑖𝑣𝑙𝑗𝑒𝑛𝑗𝑎.
…
– Jernej Lorenci
*
O ustvarjalcih: https://www.cd-cc.si/kultura/gledalisce-in-ples/na-klancu
foto: Peter Uhan / CD
by #vednoaktualno | Apr 8, 2026
#Zlatiabonma ✨
Vabljeni k vpisu Zlatega abonmaja 2025/26!
🔗 Več informacij in spletni nakup abonmaja: https://www.cd-cc.si/zlati-abonma
……………………………………….
𝟓. 𝐙𝐋𝐀𝐓𝐈
13. aprila 2026
Simfonični orkester iz Vancouvra
Dirigent: Otto Tausk
Solistka: Arabella Steinbacher, violina
Program:
Samy Moussa, Adgilis Deda: Himna za orkester (2024)
Samuel Barber, Koncert za violino in orkester, op. 14
*
Sergej Rahmaninov, Simfonija št. 2 v e-molu, op. 27
Prvič v zgodovini svojega obstoja se – s postankom v slovenski prestolnici – podaja na evropsko turnejo Simfonični orkester iz Vancouvra (1919), eden največjih kanadskih orkestrov in eden redkih v svetu z lastno glasbeno šolo. Z grammyem in junom nagrajeni že vrsto let uspešno deluje pod izjemnim umetniškim vodstvom na opernem in koncertnem podiju enako suverenega nizozemskega dirigenta Otta Tauska, dobitnika prestižne nagrade De Olifant za svoj prispevek k umetnosti na Nizozemskem (2011).
Kot pravi ambasador svoje domovine je orkester za uvod izbral skladbo vrhunskega kanadskega skladatelja Samyja Moussa, ki je iskrico navdiha našel v zasanjani Gruziji. Lepota in vznemirjenje Barberjevega koncerta bosta zazvenela v interpretaciji nemške zvezdnice Arabelle Steinbacher, nekoč najmlajše varovanke slovite Ane Čumačenko, danes pa avtorice impresivne, večkrat nagrajene diskografije. Koncertni spored bo strnila razkošna, iskrena in čustvena, s patosom in viharnostjo prežeta simfonija Rahmaninova.
Gallusova dvorana, 38, 50, 62, 70, EUR (34, 45, 57, 65, EUR)*
* za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence
Generalni pokrovitelj Zlatega abonmaja: Mastercard
Ustanovitelj in glavni sofinancer kulturno-umetniškega programa Cankarjevega doma: Ministrstvo za kulturo
by #vednoaktualno | Apr 8, 2026
Vabljeni na uvodni dogodek 58. mednarodnega pisateljskega srečanja. Na okrogli mizi bodo sodelovali turški pisatelj 𝐁𝐮𝐫𝐡𝐚𝐧 𝐒𝐨̈𝐧𝐦𝐞𝐳, predsednik Mednarodnega PEN-a, hrvaška avtorica in aktivistka 𝐋𝐮𝐢𝐳𝐚 𝐁𝐨𝐮𝐡𝐚𝐫𝐚𝐨𝐮𝐚 in 𝐆𝐞𝐫𝐦𝐚́𝐧 𝐑𝐨𝐣𝐚𝐬, predsednik mednarodnega Odbora pisateljev in pisateljic za mir. V ospredju razprave bosta vloga literature ter odgovornost pisateljev in pisateljic v času globalnih kriz, pri čemer bo poseben poudarek na ustvarjanju v razmerah omejene svobode in moči tam, kjer so glasovi utišani. Pogovor bo moderirala pisateljica 𝐒𝐞𝐥𝐦𝐚 𝐒𝐤𝐞𝐧𝐝𝐞𝐫𝐨𝐯𝐢𝐜́, predsednica Mladega PEN-a.
Uvodoma bo spregovorila dr. 𝐀𝐬𝐭𝐚 𝐕𝐫𝐞𝐜̌𝐤𝐨, ministrica za kulturo Republike Slovenije.
Pogovor bo potekal v angleškem jeziku s simultanim prevajanjem v slovenščino.
Častna pokroviteljica letošnjega srečanja je predsednica Državnega zbora mag. 𝐔𝐫𝐬̌𝐤𝐚 𝐊𝐥𝐚𝐤𝐨𝐜̌𝐚𝐫 𝐙𝐮𝐩𝐚𝐧𝐜̌𝐢𝐜̌.
𝐒𝐞𝐥𝐦𝐚 𝐒𝐤𝐞𝐧𝐝𝐞𝐫𝐨𝐯𝐢𝐜́ (2001) je predsednica Mladega PEN-a. Pri 19 letih je kot najmlajša avtorica zmagala na Festivalu mlade literature Urška 2020. Njen kratkoprozni prvenec Zakaj molčiš, Hava? je bil nominiran za različne nagrade in preveden v več jezikov. Leta 2024 je pri Cankarjevi založbi izšel njen romaneskni prvenec In če vsi pozabijo.
𝐁𝐮𝐫𝐡𝐚𝐧 𝐒𝐨̈𝐧𝐦𝐞𝐳 (1965) je turški pisatelj kurdskega rodu, predsednik PEN International. Sprva je pisal poezijo, v izgnanstvu v Veliki Britaniji je začel tudi prozo. Napisal je šest romanov Sever (2009), Grehi in nedolžni (2011), Istanbul, Istanbul (2015), Labirint (2018), Kamen in senca (2021), Ljubimci Franza K. Prevedeni so v kar dvainštirideset jezikov, Istanbul, Istanbul tudi v slovenščino. Sönmez se ob pisanju občasno ukvarja še s prevajanjem, pisal pa je tudi za različne časopise ‒ med drugimi za The Guardian, Der Spiegel in La Repubblico. Je član Hughes Halla in Trinity Collegea Univerze v Cam¬bridgeu, predaval je na številnih univerzah. Je dobitnik nagrade Václav Havel (2017).
Luiza Bouharaoua (1985) je hrvaška pisateljica ter vsestransko dejavna in angažirana ustvarjalka na področju kulture, ustanoviteljica nevladne organizacije Scribonauti, ki skrbi za umetniške programe za marginalizirane skupine, predvsem otroke in mladostnike v otroških domovih ter odrasle v zaporih in kaznilnicah. Ali smo bili to mi (2025, Cankarjeva založba) je njen prvenec, za katerega je prejela več nagrad, med njimi tudi SEP, ki jo podeljujejo v sklopu festivala Vilenica.
𝐆𝐞𝐫𝐦𝐚́𝐧 𝐑𝐨𝐣𝐚𝐬, pesnik in pisatelj, je bil rojen v Santiagu, Čile. Od leta 2022 je predsednik Odbora pisateljev in pisateljic za mir pri Mednarodnem PEN. Med Pinochetovim režimom je bil zaprt in mučen, nato izgnan iz Čila. Objavil je tri pesniške zbirke: María-María, nagrajeno z nagrado Vittorio Bodini v Italiji, El Árbol Quebrado s predgovorom velikega čilskega pesnika Raúla Zurite ter De amor y travesías, ki je bila nedavno predstavljena na knjižnem sejmu v Buenos Airesu. Njegove pesmi so bile objavljene v antologijah v Kanadi, Čilu, Franciji, Hondurasu, Portoriku, Srbiji, Sloveniji, Španiji in Urugvaju. Med letoma 1977 in 2017 je delal pri Organizaciji Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO).
Kosovelova dvorana, brezplačne vstopnice
by #vednoaktualno | Apr 8, 2026
Trajanje: 50 minut
Opozorilo: V predstavi so uporabljeni umetna megla, laserski efekti ter lučni učinki utripajoče svetlobe in občasnih močnih bliskov.
V odrskem šovu, ki združuje stand-up, Elona Muska in psihopolitiko Byung-Chul Hana, se Jan Rozman – kot številni drugi moški v krizi – poda na pot samoodkrivanja. V svoji najnovejši predstavi se avtor sooča z vprašanjem: »Kaj je tisto v meni, zaradi česar (si) nikoli nisem dovolj?« Bo lahko pravočasno zaustavil brnenje, ki ga občuti v lastnem telesu, ali pa bo naslednji prižig zaslona vnovič zagnal neustavljivo brzenje v črno luknjo razmišljanja o nezmožnosti (telesne) avtonomije?
Mokra oprema, avtorski projekt Jana Rozmana, s koreografsko intervencijo v format stand-upa preizprašuje avtonomijo teles v kapitalizmu nadzora.
Nadzorne naprave, ki smo jih prostovoljno izbrali – naše pametne naprave – sledijo vsakemu našemu gibu, glasu, pogledu in dotiku. Algoritmi, ki jih poganjajo, so pri uresničevanju naših domnevnih želja postali boljši od nas samih. A hkrati uresničujejo tudi naše največje strahove. Tehnologija je totalna institucija, ki jo nosimo v sebi; psihopolitični sistemi nagrajevanja in nadzora se odsevajo v somatskih procesih v tkivih, organih, telesu in nenazadnje v izvedbi performerja.
V Mokri opremi, ki po vzorcu ustavljenih terminov za strojno in programsko opremo označuje biološki računalnik, se avtor sooči z razmerjem med »moči« in »morati«. Zanko, ki nas usmerja v vedno več, vedno bolje, vedno bolj. Humor uporabi kot eno glavnih orodij za razkrivanje novih totalitarizmov, telo pa si zamišlja kot milijardo pametnih naprav. Te morajo za uspešen nastop delovati usklajeno. Toda pod nenehnim elektrokemičnim tokom potrošniških želja je to telo morda manj svobodno in v večjih težavah, kot se zdi na prvi pogled.
Umetniško vodenje, režija in koreografija:
Jan Rozman
Izvedba: Jan Rozman
Besedilo: Metod Zupan, Jan Rozman
Scenografija: Dan Pikalo
Video & laser: Miha Možina
Glasba: Veronika Černe
Grafično oblikovanje: Gregor Kocjančič
Kostumografija: Andrej Vrhovnik
Oblikovanje svetlobe: Aljaž Zaletel
Dramaturgija: Jaka Smerkolj Simoneti
Izvršna produkcija: Luka T. Zagoričnik
Produkcija: Emanat
Koprodukcija: Cankarjev dom, Pan-Adria
Financiranje: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo RS
Predstava Mokra oprema Jana Rozmana je izbrana produkcija mreže Pan-Adria v sezoni 2025/26.
Partnerji mreže so: En–Knap, Ljubljana (SI) / SNG Nova Gorica (SI) / Flota, Murska Sobota (SI) / Hrvaški kulturni dom na Sušaku, Reka (HR) / Zagrebški plesni center, Zagreb (HR) / Mediteranski plesni center, Svetvinčenat (HR) / Artisti Associati, Gorica (IT) / Fundacija mestnih gledališč Vicenze (IT)
