by #vednoaktualno | Jan 30, 2026
Ivan Cankar:
𝗡𝗔 𝗞𝗟𝗔𝗡𝗖𝗨
𝐏𝐫𝐞𝐦𝐢𝐞𝐫𝐚: SRE, 28. januarja, ob 19. uri
𝐏𝐨𝐧𝐨𝐯𝐢𝐭𝐯𝐞: ČET, 29. januarja, ob 19. uri; SOB, 21., in NED, 22. februarja, SOB, 28. februarja in NED, 1. marca, ob 18. uri;
Štihova dvorana, 20, 16* EUR
* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *
Režija: 𝗝𝗲𝗿𝗻𝗲𝗷 𝗟𝗼𝗿𝗲𝗻𝗰𝗶
Avtor glasbe in asistent režiserja: 𝗭̌𝗶𝗴𝗮 𝗛𝗿𝗲𝗻
Igrata: 𝗧𝗮𝗺𝗮𝗿𝗮 𝗔𝘃𝗴𝘂𝘀̌𝘁𝗶𝗻 in 𝗚𝗿𝗲𝗴𝗼𝗿 𝗭𝗼𝗿𝗰
Vokal: 𝗣𝗶𝗽𝗮 𝗟𝗼𝗿𝗲𝗻𝗰𝗶 in 𝗠𝗮𝗿𝗹𝗼 𝗖̌𝗿𝗻𝗮𝗰
Scenografija: 𝗕𝗿𝗮𝗻𝗸𝗼 𝗛𝗼𝗷𝗻𝗶𝗸
Kostumografija: 𝗕𝗲𝗹𝗶𝗻𝗱𝗮 𝗥𝗮𝗱𝘂𝗹𝗼𝘃𝗶𝗰́
Produkcija: 𝗖𝗮𝗻𝗸𝗮𝗿𝗷𝗲𝘃 𝗱𝗼𝗺
* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *
Maturitetno branje 2026
Roman 𝑵𝒂 𝒌𝒍𝒂𝒏𝒄𝒖 Ivana Cankarja ima izrazite literarne lastnosti, ki ga uvrščajo med temeljna dela slovenske moderne in socialno-psihološkega realizma. Njegova osrednja vrednost je v izjemno poglobljeni psihološki karakterizaciji likov, predvsem matere in hčere Francke, ki nista zgolj nosilki socialnega položaja, temveč notranje razklani, čustveno zapleteni osebnosti. Cankar z drobnimi, pogosto simbolno obarvanimi detajli razkriva notranje stiske, občutke krivde, ponižanja in hrepenenja, kar daje romanu velik čustveni in etični pomen.
Pomembna literarna odlika romana je tudi socialna kritičnost, ki pa ni plakatna ali moralistično neposredna, temveč subtilno vtkana v usode posameznikov. Revščina, razredna neenakost in brezizhodnost malega človeka so prikazane kot sistemski problem, ki razčloveča tako zatirane kot tudi tiste na oblasti. Klanec kot osrednji motiv deluje simbolno: predstavlja naporno, skoraj nemogočo pot navzgor, torej socialni vzpon, ki ostaja večinoma neuresničljiv, obenem pa tudi eksistencialno breme življenja. Posebna vrednost romana je Cankarjev slog, ki združuje realistično pripovednost z izrazito liričnostjo. Jezik je zgoščen, ritmičen, pogosto metaforičen, kar presega zgolj opisovanje zunanje stvarnosti in ustvarja močno razpoloženjsko atmosfero.
Pripovedni tempo je umirjen, premišljen, kar omogoča poglobljeno doživljanje notranjega sveta likov in poudarja občutek neizogibne usode. Roman odlikuje tudi etična in humanistična razsežnost. Cankar ne obsoja svojih likov, temveč jih razume in sočutno spremlja, pri čemer posebej izpostavlja materinsko žrtev kot eno temeljnih moralnih vrednot. Na klancu tako ni le socialni roman, temveč tudi globoko pretresljivo literarno delo o dostojanstvu, trpljenju in neuresničenem življenju, ki svojo aktualnost ohranja tudi v sodobnem branju.
*
»𝑁𝑖𝑘𝑜𝑙𝑖 𝑗𝑖ℎ 𝑛𝑒 𝑑𝑜𝑖𝑑𝑒𝑚!«, 𝑠𝑖 𝑗𝑒
𝑚𝑖𝑠𝑙𝑖𝑙𝑎 (𝐹𝑟𝑎𝑛𝑐𝑘𝑎) 𝑖𝑛 𝑧𝑎𝑧𝑑𝑒𝑙𝑜
𝑠𝑒 𝑗𝑖 𝑗𝑒, 𝑑𝑎 𝑏𝑖 𝑗𝑖ℎ 𝑛𝑒 𝑑𝑜𝑠̌𝑙𝑎 𝑛𝑖𝑘𝑜𝑙𝑖,
𝑐̌𝑒 𝑏𝑖 𝑡𝑒𝑘𝑙𝑎 𝑧 𝑛𝑗𝑖𝑚𝑖 𝑑𝑜 𝑘𝑜𝑛𝑐𝑎
𝑠𝑣𝑒𝑡𝑎 𝑖𝑛 𝑑𝑜 𝑘𝑜𝑛𝑐𝑎 𝑧̌𝑖𝑣𝑙𝑗𝑒𝑛𝑗𝑎.
𝐿𝑒𝑧̌𝑎𝑙𝑎 𝑗𝑒 𝑛𝑎 𝑘𝑜𝑙𝑒𝑛𝑖ℎ 𝑖𝑛 𝑛𝑎
𝑜𝑏𝑟𝑎𝑧𝑢, 𝑘𝑎𝑘𝑜𝑟 𝑑𝑎 𝑏𝑖 𝑚𝑜𝑙𝑖𝑙𝑎;
𝑘𝑟𝑢ℎ 𝑗𝑒 𝑙𝑒𝑧̌𝑎𝑙 𝑛𝑎 𝑝𝑒𝑠𝑘𝑢, 𝑚𝑜𝑙𝑖𝑡𝑣𝑒𝑛𝑖𝑘
𝑗𝑒 𝑑𝑟𝑧̌𝑎𝑙𝑎 𝑣 𝑖𝑧𝑡𝑒𝑔𝑛𝑗𝑒𝑛𝑖 𝑟𝑜𝑘𝑖.
𝐴 𝐹𝑟𝑎𝑛𝑐𝑘𝑎 𝑗𝑒 𝑣𝑠𝑡𝑎𝑙𝑎.
𝐼𝑛 𝑠𝑝𝑒𝑡 𝑝𝑎𝑑𝑙𝑎.
𝐼𝑛 𝐹𝑟𝑎𝑛𝑐𝑘𝑎 𝑗𝑒 𝑠𝑝𝑒𝑡 𝑣𝑠𝑡𝑎𝑙𝑎.
𝑃𝑜𝑟𝑖𝑣𝑎𝑙𝑖 𝑠𝑜 𝑗𝑜, 𝑝𝑒ℎ𝑎𝑙𝑖, 𝑠𝑒 𝑗𝑖 𝑠𝑚𝑒𝑗𝑎𝑙𝑖.
𝐼𝑛 𝑗𝑒 𝑝𝑎𝑑𝑙𝑎.
𝐼𝑛 𝑗𝑒 𝐹𝑟𝑎𝑛𝑐𝑘𝑎 𝑠𝑝𝑒𝑡 𝑣𝑠𝑡𝑎𝑙𝑎.
𝑃𝑎ℎ𝑛𝑖𝑙 𝑗𝑜 𝑗𝑒 𝑙𝑗𝑢𝑏𝑙𝑗𝑒𝑛𝑖 𝑚𝑜𝑠̌𝑘𝑖.
𝐼𝑛 𝐹𝑟𝑎𝑛𝑐𝑘𝑎 𝑗𝑒 𝑣𝑠𝑡𝑎𝑙𝑎.
𝑃𝑒ℎ𝑎𝑙𝑎 𝑗𝑜 𝑗𝑒 𝑚𝑎𝑡𝑖, 𝑠𝑚𝑒𝑗𝑎𝑙𝑎 𝑠𝑒 𝑠𝑒𝑠𝑡𝑟𝑎.
𝐼𝑛 𝐹𝑟𝑎𝑛𝑐𝑘𝑎 𝑗𝑒 𝑠𝑝𝑒𝑡 𝑣𝑠𝑡𝑎𝑙𝑎.
𝑂𝑐̌𝑒 𝑛𝑗𝑒𝑛𝑖ℎ 𝑜𝑡𝑟𝑜𝑘 𝑗𝑒 𝑧𝑏𝑒𝑧̌𝑎𝑙, 𝑧𝑎 𝑧𝑚𝑒𝑟𝑎𝑗.
𝐼𝑛 𝐹𝑟𝑎𝑛𝑐𝑘𝑎 𝑗𝑒 𝑠𝑝𝑒𝑡 𝑣𝑠𝑡𝑎𝑙𝑎.
𝑆̌𝑖𝑣𝑎𝑙𝑎 𝑗𝑒, 𝑛𝑎 𝑝𝑜𝑙𝑗𝑖ℎ 𝑑𝑒𝑙𝑎𝑙𝑎.
𝑃𝑜 ℎ𝑖𝑠̌𝑎ℎ 𝑏𝑒𝑟𝑎𝑐̌𝑖𝑙𝑎.
𝑍 𝑏𝑜𝑙𝑛𝑖𝑚𝑖 𝑜𝑐̌𝑚𝑖 𝑠̌𝑖𝑣𝑎𝑙𝑎.
𝑍 𝑟𝑎𝑠𝑘𝑎𝑣𝑖𝑚𝑖 𝑟𝑜𝑘𝑎𝑚𝑖 𝑘𝑜𝑝𝑎𝑙𝑎.
𝐾𝑟𝑢ℎ 𝑖𝑧 𝑝𝑟𝑎ℎ𝑢 𝑧𝑎𝑚𝑒𝑠𝑖𝑙𝑎.
𝑁𝑎 𝑘𝑙𝑎𝑛𝑐𝑢 𝑠𝑖𝑟𝑜𝑚𝑎𝑘𝑜𝑣.
𝐴 𝑏𝑖𝑙𝑜 𝑗𝑒 𝑢𝑝𝑎𝑛𝑗𝑒.
𝐵𝑖𝑙𝑎 𝑠𝑣𝑒𝑡𝑙𝑜𝑏𝑎, 𝑖𝑛 𝑙𝑗𝑢𝑏𝑒𝑧𝑒𝑛.
𝐼𝑛 𝑗𝑒 𝐹𝑟𝑎𝑛𝑐𝑘𝑎 𝑡𝑒𝑘𝑙𝑎 𝑧𝑎 𝑣𝑜𝑧𝑜𝑚.
𝑇𝑒𝑘𝑙𝑎 𝑖𝑛 𝑡𝑒𝑘𝑙𝑎.
𝐼𝑛 𝑝𝑎𝑑𝑎𝑙𝑎, 𝑜𝑘𝑟𝑣𝑎𝑣𝑙𝑗𝑒𝑛𝑖ℎ 𝑘𝑜𝑙𝑒𝑛.
𝑉𝑠𝑎 𝑣 𝑝𝑟𝑎ℎ𝑢.
𝐼𝑛 𝑣𝑠𝑡𝑎𝑙𝑎 𝑖𝑛 𝑣𝑠𝑡𝑎𝑗𝑎𝑙𝑎.
𝐼𝑛 𝑡𝑒𝑘𝑙𝑎.
𝐼𝑛 𝑡𝑒𝑘𝑙𝑎.
𝐼𝑛 𝑙𝑒𝑡𝑎. 𝑇𝑟𝑖𝑗𝑒 𝑜𝑡𝑟𝑜𝑐𝑖.
𝐼𝑛 𝑡𝑒𝑘𝑙𝑎.
𝑃𝑎𝑑𝑎𝑙𝑎, 𝑜𝑘𝑟𝑣𝑎𝑣𝑙𝑗𝑒𝑛𝑖ℎ 𝑘𝑜𝑙𝑒𝑛.
𝐼𝑛 𝑣𝑠𝑡𝑎𝑙𝑎 𝑖𝑛 𝑣𝑠𝑡𝑎𝑗𝑎𝑙𝑎.
𝐼𝑛 𝑡𝑒𝑘𝑙𝑎.
𝐼𝑛 𝑛𝑖 𝑏𝑖𝑙𝑜 𝑣𝑒𝑐̌ 𝑢𝑝𝑎𝑛𝑗𝑎.
𝐼𝑛 𝑗𝑒 𝑢𝑝𝑎𝑛𝑗𝑒 𝑝𝑜𝑠𝑡𝑎𝑙𝑜 𝑠𝑎𝑛𝑗𝑎𝑟𝑗𝑒𝑛𝑗𝑒.
𝑂 𝑠𝑣𝑒𝑡𝑙𝑜𝑏𝑖, 𝑖𝑛 𝑙𝑗𝑢𝑏𝑒𝑧𝑛𝑖.
𝑂 𝑚𝑎𝑠𝑙𝑒𝑛𝑒𝑚 𝑘𝑟𝑢ℎ𝑢. 𝐼𝑛 𝑑𝑟𝑣𝑒ℎ.
𝐼𝑛 𝑗𝑒 𝑠𝑎𝑛𝑗𝑎𝑟𝑗𝑒𝑛𝑗𝑒 𝑝𝑜𝑠𝑡𝑎𝑙𝑜 𝑠𝑝𝑜𝑚𝑖𝑛𝑗𝑎𝑛𝑗𝑒.
𝐼𝑛 𝑡𝑒𝑘𝑙𝑎, 𝑝𝑎𝑑𝑎𝑙𝑎, 𝑣𝑠𝑡𝑎𝑗𝑎𝑙𝑎.
𝑂𝑡𝑟𝑜𝑐𝑖 𝑠𝑜 𝑜𝑑𝑠̌𝑙𝑖.
𝑂𝑡𝑟𝑜𝑘 𝑗𝑒 𝑢𝑚𝑟𝑙.
𝐼𝑧 𝑝𝑟𝑎ℎ𝑢 𝑣 𝑡𝑒𝑘, 𝑠𝑝𝑒𝑡.
𝐼𝑛 𝑠𝑝𝑒𝑡 𝑖𝑛 𝑠𝑝𝑒𝑡.
𝑉𝑠𝑎𝑘 𝑠𝑖 𝑗𝑒 𝑜𝑑𝑡𝑟𝑔𝑎𝑙 𝑘𝑜𝑠̌𝑐̌𝑒𝑘 𝑛𝑗𝑒𝑛𝑒𝑔𝑎 𝑠𝑟𝑐𝑎.
𝐼𝑛 𝑚𝑖 𝑔𝑙𝑒𝑑𝑎𝑚𝑜 𝐹𝑟𝑎𝑛𝑐𝑘𝑜 𝑠 𝑘𝑙𝑎𝑛𝑐𝑎 𝑠𝑖𝑟𝑜𝑚𝑎𝑘𝑜𝑣,
𝑘𝑖 𝑡𝑒𝑐̌𝑒, 𝑘𝑖 𝑝𝑎𝑑𝑎, 𝑘𝑖 𝑣𝑠𝑡𝑎𝑗𝑎.
𝐼𝑛 𝑛𝑎 𝑑𝑒𝑏𝑒𝑙𝑜 𝑚𝑎𝑧̌𝑒𝑚𝑜 𝑠𝑣𝑜𝑗 𝑚𝑎𝑠𝑙𝑒𝑛𝑖 𝑘𝑟𝑢ℎ.
– Jernej Lorenci
*
𝐉𝐞𝐫𝐧𝐞𝐣 𝐋𝐨𝐫𝐞𝐧𝐜𝐢 je eden najvidnejših in najvplivnejših slovenskih gledaliških režiserjev sodobnega časa. V slovenskem in širšem regionalnem prostoru se je uveljavil z izrazito avtorskim, poglobljenim in fizično intenzivnim režijskim slogom. Njegove predstave zaznamujejo temeljito delo z igralcem, močan poudarek na besedi, ritmu in kolektivni igri ter pogosto prepletanje klasičnih dramskih besedil s sodobnimi uprizoritvenimi postopki. Lorenci se pogosto loteva kanonskih del (antičnih tragedij, Shakespeara, velikih romanesknih in dramskih besedil), ki jih ne interpretira ilustrativno, temveč jih aktualizira skozi eksistencialna, etična in družbena vprašanja sodobnega človeka. Režiral je v vseh večjih slovenskih gledališčih in tudi v tujini. Med njegovimi najbolj prepoznavnimi projekti so monumentalne, ansambelsko zasnovane predstave, ki pogosto trajajo več ur in delujejo kot celostne gledališke izkušnje.
Za svoje delo je prejel številna strokovna priznanja in nagrade, med njimi več Borštnikovih nagrad, kar potrjuje njegov status osrednje osebnosti slovenskega gledališča. Jernej Lorenci velja za režiserja, ki dosledno presega konvencionalne uprizoritvene okvire ter vztrajno odpira prostor za refleksijo, čustveno izpostavljenost in miselno zahtevno gledališče.
*
𝐆𝐫𝐞𝐠𝐨𝐫 𝐙𝐨𝐫𝐜 je slovenski gledališki in filmski igralec ter performer. Pomemben del njegovega opusa je povezan s kolektivom Via Negativa, znotraj katerega je razvil izrazito avtorsko performativno prakso. V zadnjem desetletju se je Zorc uveljavil tudi kot soustvarjalec in nosilec sodobnih gledaliških projektov zunaj Via Negative. Čeprav ni član nobenega institucionalnega ansambla, je redno prisoten tudi na velikih odrskih produkcijah javnih gledališč. Poleg gledališča je Gregor Zorc dejaven tudi v filmu, kjer je že zgodaj opozoril nase in za vlogo v filmu Šelestenje prejel nagrado vesna za najboljšega igralca. Njegov umetniški opus zaznamuje dosledna zavezanost avtorski odgovornosti, performativni prisotnosti in delu zunaj klasičnih igralskih hierarhij, zaradi česar velja za eno ključnih osebnosti slovenskega sodobnega neodvisnega gledališča.
Izbrane nagrade
2023 nagrada veliki plan za ansambelsko igro v celovečernem filmu Orkester
2023 nagrada TSD za najboljšega igralca za vlogo v uprizoritvi Pravljice našega otroštva (r. Jernej Lorenci, Prešernovo gledališče Kranj in SNG Nova Gorica)
2017 Borštnikova nagrada za igro (Stenica, koprodukcija Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj)
2002 nagrada vesna za najboljšega igralca (Šelestenje, Ljubljana)
*
𝐓𝐚𝐦𝐚𝐫𝐚 𝐀𝐯𝐠𝐮𝐬̌𝐭𝐢𝐧 je slovenska gledališka in filmska igralka. Svojo gledališko pot je začela že med študijem, ko je za vlogo Joan v uprizoritvi Seksualna perverzija v Chicagu pod režijo Tina Grabnarja pri Mladinskem gledališču in AGRFT prejela Severjevo nagrado za igralske dosežke študentov leta 2017. V naslednjih sezonah je sodelovala v več produkcijah SNG Drama Ljubljana, kjer je v letu 2018 za vlogo v predstavi Visoška kronika prejela Borštnikovo nagrado za mlado igralko, kar ji je prineslo prvo širšo strokovno pozornost in potrdilo njeno igralsko nadarjenost. V tem času je v Drami nastopila tudi v predstavah Ponorela lokomotiva in O čem govorimo, ko govorimo o ljubezni, ki so bile deležne ponovitev in festivalskih gostovanj. Poleg dela v Drami je bila tudi del projektov na drugih odrskih prizoriščih in neformalnih gledaliških platformah, kjer je ves čas izpopolnjevala svoj igralski izraz in razširjala ustvarjalni doseg. V sezoni 2025/26 sta jo med drugimi v uprizoritvi 1977 režiserja Tomija Janežiča postavila Slovensko mladinsko gledališče in soustvarjena koprodukcija različnih gledališč (vključno s SNT Nova Gorica), kar kaže na njen prispevek k sodobnemu gledališkemu prostoru. Avguštinova je na svoji umetniški poti pokazala široko paleto zanimanj in pristopov, od klasičnih gledaliških vlog do angažiranih neodvisnih projektov in sodelovanj v filmu, kjer je pogosto povezovala igralsko delo s soustvarjanjem gledaliških in filmskih izrazov. Njeno delo je prepoznano tako na gledaliških odrih kot v avdiovizualnih medijih, zlasti z zavedanjem, da je igralska vloga le del širšega procesa ustvarjanja gledališča in filma.
Izbrane vloge:
2025, 1977, r. Tomi Janežič, Slovensko mladinsko gledališče, SNG Nova Gorica, Ustvarjalni center Krušče, Zunajinstitucionalni projekti, GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture
2025, Tjaša Črnigoj, Tjaša Črnigoj, Tamara Avguštin, Anja Novak, Katarina Stegnar, Miranda Trnjanin 55. ČLEN, r. Tjaša Črnigoj, Slovensko mladinsko gledališče
2024, Ona; Tanja Šljivar KOT VSA SVOBODNA DEKLETA, r. Mojca Madon, Prešernovo gledališče Kranj
2023, UMIRAJOČI BOG TRIGLAV, r. Mojca Madon, SNG Nova Gorica, Zunajinstitucionalni projekti, AGRFT
2023, Marija Antoaneta / Rozi, Bešnarjeva žena; MRAKIJADA, r. Nina Rajić Kranjac, SNG Drama Ljubljana
2022, NENADOMA, REKA, r. Kokan Mladenović, SNG Nova Gorica, Mestno gledališče Ptuj
2022, Rachel Donelan, biologinja; Ivan Viripajev ZAPRTA ŠTUDIJA »NEW CONSTRUCTIVE ETHICS«, r. Nina Rajić Kranjac, Prešernovo gledališče Kranj
by #vednoaktualno | Jan 30, 2026
Urša Majcen, Sašo Vollmaier, Jan Krmelj, Iztok Kovač
𝐎𝐑𝐅𝐄𝐉 𝐈𝐍 𝐄𝐕𝐑𝐈𝐃𝐈𝐊𝐀
𝘱𝘰𝘦𝘵𝘪𝘤̌𝘯𝘪 𝘴𝘱𝘦𝘬𝘵𝘢𝘬𝘦𝘭
Krstna uprizoritev
Koprodukcija: 𝐂𝐚𝐧𝐤𝐚𝐫𝐣𝐞𝐯 𝐝𝐨𝐦, 𝐌𝐞𝐬𝐭𝐧𝐨 𝐠𝐥𝐞𝐝𝐚𝐥𝐢𝐬̌𝐜̌𝐞 𝐥𝐣𝐮𝐛𝐥𝐣𝐚𝐧𝐬𝐤𝐨, 𝐄𝐧–𝐊𝐧𝐚𝐩
Zgodba o 𝑶𝒓𝒇𝒆𝒋𝒖 𝒊𝒏 𝑬𝒗𝒓𝒊𝒅𝒊𝒌𝒊 že od antike velja za enega najpresunljivejših mitov o ljubezni onkraj smrti. Da bi oživil 𝐸𝑣𝑟𝑖𝑑𝑖𝑘𝑜, se 𝑂𝑟𝑓𝑒𝑗 odpravi v svet mrtvih, kjer njegovo žalovanje gane tako triglavega psa Kerberja, ki ga spusti mimo vhoda, kot brodnika Harona, ki ga odpelje po reki Stiks. S pesmijo očara tudi vladarja podzemlja Hada in Perzefono, ki mu vrneta 𝐸𝑣𝑟𝑖𝑑𝑖𝑘𝑜 pod pogojem, da se med vrnitvijo v svet živih ne ozre. 𝑂𝑟𝑓𝑒𝑗 se z 𝐸𝑣𝑟𝑖𝑑𝑖𝑘𝑜 napoti proti izhodu iz podzemlja, toda ko ne sliši več njenih korakov, prelomi obljubo. Zadnje, kar vidi, je Evridikin izginjajoči bledi obraz.
Mit o ljubezni onkraj smrti, ki že od antike navdihuje številne umetnike, ima tudi senčno stran. V veliki večini njegovih upodobitev je 𝑂𝑟𝑓𝑒𝑗 prikazan kot osrednja figura, 𝐸𝑣𝑟𝑖𝑑𝑖𝑘𝑎 pa zgolj kot njegova tiha in pasivna spremljevalka. Pesnica in dramatičarka 𝗨𝗿𝘀̌𝗮 𝗠𝗮𝗷𝗰𝗲𝗻 v novi interpretaciji mit postavi na glavo in v njegovo središče postavi Evridiko. Je vrnitev v svet živih zanjo res rešitev? Jo je kdo vprašal, ali si tega sploh želi?
𝐸𝑣𝑟𝑖𝑑𝑖𝑘𝑎 𝗨𝗿𝘀̌𝗲 𝗠𝗮𝗷𝗰𝗲𝗻 posreduje jasno sporočilo: ne želi več sodelovati v igri, ki jo vodi 𝑂𝑟𝑓𝑒𝑗, izstopila bo iz vloge, ki od nje zahteva pasivnost in molk, prekinila bo zgodbo žrtvovanja za mit trpečega in vsemogočnega umetnika. Z drugimi besedami: ostala bo mrtva. Tako se odloči z mislijo na vse ženske, ki so kadar koli izgubile svoj glas ali življenje v imenu ljubezni ali umetnosti. Orfej v podzemlju ne naleti več samo na mitološka bitja, temveč tudi na tri zgodovinske osebnosti. Svet mrtvih je za pisateljico Virginio Woolf, pesnico Sylvio Plath in dramatičarko Sarah Kane – tako kot za 𝐸𝑣𝑟𝑖𝑑𝑖𝑘𝑜 – prostor iskanja lastnega prostora in osvoboditve družbenih vlog. Vlog, ki so jih za življenja dušile, omejevale in jih tudi spodbudile k podobni odpovedi, kot jo pri Urši Majcen izreče in osmisli 𝐸𝑣𝑟𝑖𝑑𝑖𝑘𝑎.
Evridikina zavrnitev mita ni destruktivna, temveč refleksivna in emancipatorna. To v pogovoru s Perzefono naposled spozna tudi 𝑂𝑟𝑓𝑒𝑗, ki na mit pogleda z novimi očmi. Zave se, da svoje velike ljubezni, zaradi katere se je odpravil v podzemlje, ni nikoli zares spoznal, ker je ni opazoval ali ji prisluhnil, predvsem pa doslej ni razumel, da želi imeti lasten glas in ne biti samo navdih za njegovega. Evridika ga tokrat pripravi do tega, da se zave svoje zablode ter preneha ponavljati stare in davno preživete vzorce družbenih odnosov.
V novi besedilni interpretaciji 𝗨𝗿𝘀̌𝗲 𝗠𝗮𝗷𝗰𝗲𝗻 in glasbeni partituri 𝗦𝗮𝘀̌𝗮 𝗩𝗼𝗹𝗹𝗺𝗮𝗶𝗲𝗿𝗷𝗮 znani mit 𝑶𝒓𝒇𝒆𝒋 𝒊𝒏 𝑬𝒗𝒓𝒊𝒅𝒊𝒌𝒂 izpišeta in uglasbita na novo. V režiji 𝗝𝗮𝗻𝗮 𝗞𝗿𝗺𝗲𝗹𝗷𝗮 in koreografiji 𝗜𝘇𝘁𝗼𝗸𝗮 𝗞𝗼𝘃𝗮𝗰̌𝗮 se uprizoritev na presečišču različnih medijev ukvarja z uprizarjanjem smrti in življenja po njej. V uprizoritvi, v kateri sodeluje številčen ansambel igralk in igralcev 𝗠𝗚𝗟 ter plesalk in plesalcev kolektiva 𝗘𝗻–𝗞𝗻𝗮𝗽, se nenazadnje razpre tudi vprašanje razmer na planetu, ki zaradi podnebnih sprememb in kataklizem vseh vrst že spominja na mitološko podzemlje. Bi se imela Evridika kam vrniti, tudi če bi si tega želela? In s čim vse je treba prekiniti, da bi ljubezen, umetnost in življenje na Zemlji sploh lahko preživeli?
𝗣𝗲𝘁𝗿𝗮 𝗣𝗼𝗴𝗼𝗿𝗲𝘃𝗰, dramaturginja uprizoritve Orfej in Evridika
Iz gledališkega lista:
𝘽𝙤𝙡𝙟 𝙣𝙖𝙩𝙖𝙣𝙘̌𝙚𝙣 𝙣𝙖𝙨𝙡𝙤𝙫 𝙗𝙞 𝙗𝙞𝙡 𝙊𝙧𝙛𝙚𝙟 𝙞𝙣 𝙀𝙫𝙧𝙞𝙙𝙞𝙠𝙚, 𝙨𝙖𝙟 𝙜𝙧𝙚 𝙯𝙖 𝙩𝙧𝙞 𝙯̌𝙚𝙣𝙨𝙠𝙚, 𝙠𝙞 𝙨𝙤 𝙨𝙚 𝙪𝙗𝙞𝙡𝙚 𝙞𝙣 𝙠𝙖𝙩𝙚𝙧𝙞𝙝 𝙥𝙞𝙨𝙖𝙣𝙟𝙚 𝙨𝙤 𝙤𝙗𝙟𝙖𝙫𝙞𝙡𝙞, 𝙞𝙯𝙙𝙖𝙡𝙞, 𝙥𝙧𝙤𝙙𝙖𝙡𝙞, 𝙨 𝙥𝙤𝙝𝙫𝙖𝙡𝙖𝙢𝙞 𝙤𝙗𝙙𝙖𝙡𝙞 𝙞𝙣 𝙟𝙞𝙝 𝙩𝙖𝙠𝙤 𝙤𝙝𝙧𝙖𝙣𝙞𝙡𝙞 𝙢𝙤𝙨̌𝙠𝙞 … 𝙠𝙞 𝙨𝙤 𝙨𝙚 𝙣𝙖 𝙥𝙤𝙩𝙞 𝙞𝙯 𝙨𝙥𝙤𝙙𝙣𝙟𝙚𝙜𝙖 𝙨𝙫𝙚𝙩𝙖 𝙤𝙯𝙧𝙡𝙞 𝙣𝙖𝙯𝙖𝙟. 𝙏𝙧𝙞 𝙜𝙚𝙣𝙞𝙖𝙡𝙣𝙚, 𝙙𝙚𝙥𝙧𝙚𝙨𝙞𝙫𝙣𝙚 (𝙠𝙡𝙞𝙣𝙞𝙘̌𝙣𝙤 𝙙𝙚𝙥𝙧𝙚𝙨𝙞𝙫𝙣𝙚) 𝙯̌𝙚𝙣𝙨𝙠𝙚, 𝙥𝙞𝙨𝙖𝙩𝙚𝙡𝙟𝙞𝙘𝙚 𝙑𝙞𝙧𝙜𝙞𝙣𝙞𝙖 𝙒𝙤𝙤𝙡𝙛, 𝙎𝙮𝙡𝙫𝙞𝙖 𝙋𝙡𝙖𝙩𝙝 𝙞𝙣 𝙎𝙖𝙧𝙖𝙝 𝙆𝙖𝙣𝙚. 𝙎𝙚 𝙊𝙧𝙛𝙚𝙟 𝙤𝙯𝙧𝙚, 𝙙𝙖 𝙗𝙞 𝙀𝙫𝙧𝙞𝙙𝙞𝙠𝙞 𝙥𝙧𝙚𝙥𝙧𝙚𝙘̌𝙞𝙡, 𝙙𝙖 𝙨̌𝙚 𝙣𝙖𝙥𝙧𝙚𝙟 𝙥𝙞𝙨̌𝙚?
– Svetlana Slapšak
𝙆𝙤 𝙀𝙫𝙧𝙞𝙙𝙞𝙠𝙖 𝙐𝙧𝙨̌𝙚 𝙈𝙖𝙟𝙘𝙚𝙣 𝙧𝙚𝙘̌𝙚, »𝙣𝙚 𝙗𝙤𝙢 𝙨𝙚 𝙧𝙤𝙙𝙞𝙡𝙖, 𝙙𝙖 𝙡𝙖𝙝𝙠𝙤 𝙨𝙥𝙚𝙩 𝙪𝙢𝙧𝙚𝙢«, 𝙨𝙫𝙚𝙩 𝙯𝙖𝙨𝙩𝙖𝙣𝙚. 𝙎𝙫𝙚𝙩 𝙯𝙢𝙧𝙖𝙯𝙞. 𝙉𝙞𝙝𝙘̌𝙚 𝙨𝙚 𝙣𝙚 𝙯𝙣𝙖𝙟𝙙𝙚. 𝙆𝙖𝙟 𝙨𝙚 𝙙𝙤𝙜𝙖𝙟𝙖. 𝙎𝙡𝙞𝙨̌𝙖𝙩𝙞 𝙟𝙚 𝙫𝙯𝙙𝙞𝙝𝙚 𝙤𝙨𝙪𝙥𝙡𝙤𝙨𝙩𝙞. 𝙇𝙟𝙪𝙙𝙚𝙢 𝙨𝙚 𝙤𝙙 𝙯𝙖𝙘̌𝙪𝙙𝙚𝙣𝙟𝙖 𝙤𝙙𝙥𝙞𝙧𝙖𝙟𝙤 𝙪𝙨𝙩𝙖. 𝙑 𝙯𝙧𝙖𝙠𝙪 𝙥𝙖 𝙥𝙤𝙡𝙣𝙤 𝙧𝙖𝙯𝙣𝙞𝙝 𝙙𝙚𝙡𝙘𝙚𝙫. 𝙉𝙖𝙧𝙖𝙫𝙣𝙤𝙨𝙩 𝙫 𝙥𝙡𝙟𝙪𝙘̌𝙖. 𝙊𝙙 𝙠𝙤𝙙𝙚𝙧 𝙥𝙧𝙞𝙙𝙚 𝙜𝙡𝙖𝙨. 𝙈𝙖𝙧 𝙟𝙚 𝙧𝙚𝙨 𝙧𝙚𝙠𝙡𝙖, 𝙠𝙖𝙧 𝙟𝙚 𝙧𝙚𝙠𝙡𝙖? 𝙅𝙚 𝙥𝙧𝙚𝙙 𝙣𝙖𝙢𝙞 𝙧𝙚𝙨𝙣𝙞𝙘̌𝙣𝙤 𝙥𝙧𝙚𝙠𝙞𝙣𝙞𝙩𝙚𝙫 𝙨𝙤𝙙𝙚𝙡𝙤𝙫𝙖𝙣𝙟𝙖? 𝙆𝙖𝙠𝙤 𝙫𝙚𝙣𝙙𝙖𝙧 𝙩𝙤 𝙢𝙞𝙨𝙡𝙞, 𝙣𝙚 𝙗𝙤𝙢 𝙨𝙚 𝙧𝙤𝙙𝙞𝙡𝙖?
– Nina Dragičević
𝙕𝙜𝙤𝙧𝙣𝙟𝙞 𝙨𝙫𝙚𝙩 𝙜𝙤𝙧𝙞, 𝙥𝙧𝙞 𝙘̌𝙚𝙢𝙚𝙧 𝙜𝙧𝙚 𝙯𝙖 𝙗𝙚𝙨𝙚𝙙𝙣𝙤 𝙞𝙣 𝙥𝙤𝙢𝙚𝙣𝙨𝙠𝙤 𝙥𝙤𝙞𝙜𝙧𝙖𝙫𝙖𝙣𝙟𝙚: 𝙯𝙖𝙧𝙖𝙙𝙞 𝙥𝙤𝙙𝙣𝙚𝙗𝙣𝙞𝙝 𝙨𝙥𝙧𝙚𝙢𝙚𝙢𝙗 𝙥𝙤𝙫𝙯𝙧𝙤𝙘̌𝙚𝙣𝙞𝙝 𝙥𝙤𝙯̌𝙖𝙧𝙤𝙫, 𝙥𝙤𝙙𝙤𝙗𝙚 𝙜𝙤𝙧𝙚𝙘̌𝙚𝙜𝙖 𝙥𝙚𝙠𝙡𝙖, 𝙥𝙖 𝙩𝙪𝙙𝙞 𝙫𝙨𝙚𝙨𝙥𝙡𝙤𝙨̌𝙣𝙚 𝙝𝙪𝙢𝙖𝙣𝙞𝙩𝙖𝙧𝙣𝙚 𝙠𝙧𝙞𝙯𝙚 𝙨𝙤𝙙𝙤𝙗𝙣𝙚𝙜𝙖 𝙨𝙫𝙚𝙩𝙖. 𝙃𝙖𝙙 𝙩𝙖𝙠𝙤 𝙣𝙞 𝙫𝙚𝙘̌ 𝙡𝙚 𝙨𝙥𝙤𝙙𝙖𝙟, 𝙖𝙢𝙥𝙖𝙠 𝙟𝙚 𝙜𝙡𝙖𝙨 – 𝙜𝙡𝙖𝙨 𝙩𝙞𝙨𝙩𝙞𝙝, 𝙠𝙞 𝙩𝙧𝙥𝙞𝙟𝙤 (𝙣𝙖𝙟𝙥𝙧𝙚𝙟 𝙯𝙜𝙤𝙧𝙖𝙟, 𝙣𝙖𝙩𝙤 𝙨𝙥𝙤𝙙𝙖𝙟) – 𝙞𝙣 𝙣𝙟𝙞𝙝𝙤𝙫𝙞𝙝 𝙪𝙨𝙤𝙙, 𝙠𝙞 𝙨𝙤 𝙤𝙨𝙩𝙖𝙡𝙚 𝙯𝙖𝙢𝙤𝙡𝙘̌𝙖𝙣𝙚 𝙞𝙣 𝙣𝙚𝙞𝙯𝙧𝙚𝙘̌𝙚𝙣𝙚. 𝙕𝙜𝙤𝙧𝙣𝙟𝙞 𝙨𝙫𝙚𝙩 𝙟𝙚 𝙤𝙥𝙪𝙨𝙩𝙤𝙨̌𝙚𝙣, 𝙥𝙧𝙖𝙯𝙚𝙣 𝙞𝙣 𝙣𝙚𝙨𝙢𝙞𝙨𝙚𝙡𝙣, 𝙡𝙖𝙝𝙠𝙤 𝙗𝙞 𝙧𝙚𝙠𝙡𝙞 𝙙𝙞𝙨𝙩𝙤𝙥𝙞𝙘̌𝙚𝙣, 𝙘̌𝙚𝙥𝙧𝙖𝙫 𝙟𝙚 𝙨̌𝙚 𝙠𝙖𝙠𝙤 𝙧𝙚𝙖𝙡𝙚𝙣.
– Ula Talija Pollak
𝙑 𝙩𝙧𝙖𝙙𝙞𝙘𝙞𝙤𝙣𝙖𝙡𝙣𝙚𝙢 𝙗𝙧𝙖𝙣𝙟𝙪 𝙢𝙞𝙩𝙖 𝙊𝙧𝙛𝙚𝙟 𝙀𝙫𝙧𝙞𝙙𝙞𝙠𝙤 𝙥𝙤𝙜𝙪𝙗𝙞 𝙨 𝙥𝙤𝙜𝙡𝙚𝙙𝙤𝙢, 𝙨 𝙠𝙖𝙩𝙚𝙧𝙞𝙢 𝙨𝙚 𝙩𝙞𝙠 𝙥𝙧𝙚𝙙 𝙢𝙚𝙟𝙤 𝙙𝙚𝙯̌𝙚𝙡𝙚 𝙯̌𝙞𝙫𝙞𝙝 𝙤𝙯𝙧𝙚 𝙠 𝙣𝙟𝙚𝙟, 𝙙𝙖 𝙗𝙞 𝙥𝙧𝙚𝙫𝙚𝙧𝙞𝙡, 𝙖𝙡𝙞 𝙢𝙪 𝙧𝙚𝙨 𝙨𝙡𝙚𝙙𝙞. 𝙑 𝙩𝙤𝙠𝙧𝙖𝙩𝙣𝙚𝙢 𝙗𝙧𝙖𝙣𝙟𝙪 𝙗𝙞 𝙡𝙖𝙝𝙠𝙤 𝙥𝙤 𝙖𝙣𝙖𝙡𝙤𝙜𝙞𝙟𝙞 𝙩𝙤𝙧𝙚𝙟 𝙊𝙧𝙛𝙚𝙟𝙚𝙫 𝙥𝙤𝙜𝙡𝙚𝙙 𝙧𝙖𝙯𝙪𝙢𝙚𝙡𝙞 𝙠𝙤𝙩 𝙯𝙖 𝙀𝙫𝙧𝙞𝙙𝙞𝙠𝙤 𝙤𝙙𝙧𝙚𝙨̌𝙪𝙟𝙤𝙘̌, 𝙖 𝙨 𝙥𝙤𝙢𝙚𝙣𝙤𝙢 𝙣𝙖𝙗𝙞𝙩 𝙞𝙣 𝙨𝙠𝙧𝙖𝙟𝙣𝙤 𝙢𝙚𝙩𝙖𝙛𝙤𝙧𝙞𝙘̌𝙚𝙣: 𝙠𝙤 𝙟𝙤 𝙊𝙧𝙛𝙚𝙟 𝙠𝙤𝙣𝙘̌𝙣𝙤 𝙯𝙖𝙧𝙚𝙨 𝙫𝙞𝙙𝙞, 𝙟𝙚 𝙣𝙚 𝙢𝙤𝙧𝙚 𝙫𝙚𝙘̌ 𝙞𝙢𝙚𝙩𝙞. 𝙆𝙤 𝙟𝙤 𝙥𝙧𝙚𝙥𝙤𝙯𝙣𝙖 𝙠𝙤𝙩 𝙘𝙚𝙡𝙤𝙫𝙞𝙩𝙤 𝙤𝙨𝙚𝙗𝙤, 𝙤𝙣𝙖 𝙪𝙞𝙙𝙚 𝙞𝙯 𝙙𝙤𝙨𝙚𝙜𝙖 𝙣𝙟𝙚𝙜𝙤𝙫𝙚𝙜𝙖 𝙥𝙤𝙨𝙚𝙙𝙤𝙫𝙖𝙣𝙟𝙖.
– Ajda Bračič
»𝑶𝙨𝒕𝙖𝒍𝙖 𝙗𝒐𝙢 𝙢𝒓𝙩𝒗𝙖, 𝒌𝙚𝒓 𝒏𝙚 𝙢𝒐𝙧𝒆𝙨̌ 𝙥𝒓𝙚𝒃𝙪𝒅𝙞𝒕𝙞 𝙢𝒓𝙩𝒗𝙞𝒉 …« 𝙉𝒋𝙚𝒏𝙚 𝙗𝒆𝙨𝒆𝙙𝒆 𝒏𝙞𝒔𝙤 𝙠𝒍𝙞𝒄 𝒑𝙤 𝙧𝒆𝙨̌𝒊𝙩𝒗𝙞, 𝒕𝙚𝒎𝙫𝒆𝙘̌ 𝙟𝒂𝙨𝒏𝙤 𝙨𝒑𝙤𝒓𝙤𝒄̌𝙞𝒍𝙤: 𝒏𝙚 𝙗𝒐𝙢 𝙫𝒆𝙘̌ 𝙨𝒐𝙙𝒆𝙡𝒐𝙫𝒂𝙡𝒂 𝒗 𝒊𝙜𝒓𝙞, 𝒌𝙞 𝙟𝒐 𝒗𝙤𝒅𝙞 𝙊𝒓𝙛𝒆𝙟, 𝒏𝙚 𝙗𝒐𝙢 𝙫𝒆𝙘̌ 𝙙𝒆𝙡 𝙢𝒊𝙩𝒂, 𝙠𝒊 𝒐𝙙 𝙢𝒆𝙣𝒆 𝒛𝙖𝒉𝙩𝒆𝙫𝒂 𝒓𝙖𝒛𝙩𝒆𝙡𝒆𝙨̌𝒆𝙣𝒋𝙚 𝙞𝒏 𝒎𝙤𝒍𝙠. 𝑵𝙟𝒆𝙣𝒂 𝒛𝙖𝒗𝙧𝒏𝙞𝒕𝙚𝒗 𝒔𝙩𝒂𝙧𝒆𝙜𝒂 𝒔𝙚 𝙥𝒓𝙚𝒑𝙡𝒆𝙩𝒂 𝒛 𝒖𝙩𝒓𝙟𝒆𝙫𝒂𝙣𝒋𝙚𝒎 𝒗𝙚𝒛𝙞 𝙢𝒆𝙙 »𝒔𝙚𝒔𝙩𝒓𝙖𝒎𝙞« – 𝒋𝙪𝒏𝙖𝒌𝙞𝒏𝙟𝒂 𝒖𝙗𝒆𝙨𝒆𝙙𝒊 𝒕𝙧𝒑𝙡𝒋𝙚𝒏𝙟𝒆 𝒛̌𝙚𝒏𝙨𝒌, 𝙠𝒊 𝒔𝙤 𝙞𝒛𝙜𝒖𝙗𝒊𝙡𝒆 𝒈𝙡𝒂𝙨 𝙖𝒍𝙞 𝙯̌𝒊𝙫𝒍𝙟𝒆𝙣𝒋𝙚 𝙫 𝙞𝒎𝙚𝒏𝙪 𝙡𝒋𝙪𝒃𝙚𝒛𝙣𝒊, 𝙪𝒎𝙚𝒕𝙣𝒐𝙨𝒕𝙞 𝙖𝒍𝙞 𝙯𝒂𝙧𝒂𝙙𝒊 𝒅𝙧𝒖𝙯̌𝒃𝙚𝒏𝙞𝒉 𝒑𝙧𝒊𝙘̌𝒂𝙠𝒐𝙫𝒂𝙣𝒋.
– Alja Adam
🐍
Avtorica besedila 𝐔𝐫𝐬̌𝐚 𝐌𝐚𝐣𝐜𝐞𝐧
Avtor glasbe 𝐒𝐚𝐬̌𝐨 𝐕𝐨𝐥𝐥𝐦𝐚𝐢𝐞𝐫
Režiser 𝐉𝐚𝐧 𝐊𝐫𝐦𝐞𝐥𝐣
Koreograf 𝐈𝐳𝐭𝐨𝐤 𝐊𝐨𝐯𝐚𝐜̌
Dramaturginja 𝐏𝐞𝐭𝐫𝐚 𝐏𝐨𝐠𝐨𝐫𝐞𝐯𝐜
Scenograf 𝐋𝐢𝐧 𝐉𝐚𝐩𝐞𝐥𝐣
Kostumografka 𝐁𝐫𝐢𝐧𝐚 𝐕𝐢𝐝𝐢𝐜
Lektorica 𝐊𝐥𝐚𝐬𝐣𝐚 𝐊𝐨𝐯𝐚𝐜̌𝐢𝐜̌
Oblikovalca zvoka 𝐌𝐚𝐭𝐞𝐣 𝐂̌𝐞𝐥𝐢𝐤, 𝐉𝐮𝐫𝐞 𝐙̌𝐢𝐠𝐨𝐧
Oblikovalec svetlobe 𝐀𝐧𝐝𝐫𝐞𝐣 𝐇𝐚𝐣𝐝𝐢𝐧𝐣𝐚𝐤
Oblikovalec videa Gašper Torkar
Avtorja priredbe besedila 𝐉𝐚𝐧 𝐊𝐫𝐦𝐞𝐥𝐣, 𝐏𝐞𝐭𝐫𝐚 𝐏𝐨𝐠𝐨𝐫𝐞𝐯𝐜
Avtor aranžmajev in korepetitor 𝐒𝐚𝐬̌𝐨 𝐕𝐨𝐥𝐥𝐦𝐚𝐢𝐞𝐫
Perzefona 𝐍𝐚𝐭𝐚𝐬̌𝐚 𝐓𝐢𝐜̌ 𝐑𝐚𝐥𝐢𝐣𝐚𝐧
Virginia Woolf, Sylvia Plath, Sarah Kane 𝐀𝐣𝐝𝐚 𝐒𝐦𝐫𝐞𝐤𝐚𝐫
Evridika 𝐋𝐞𝐧𝐚 𝐇𝐫𝐢𝐛𝐚𝐫 𝐒̌𝐤𝐫𝐥𝐞𝐜
Orfej 𝐌𝐚𝐭𝐢𝐜 𝐋𝐮𝐤𝐬̌𝐢𝐜̌
Haron 𝐅𝐢𝐥𝐢𝐩 𝐒𝐚𝐦𝐨𝐛𝐨𝐫
Kerber 𝐋𝐚𝐫𝐚 𝐖𝐨𝐥𝐟 𝐤.𝐠.
Tantal 𝐆𝐫𝐞𝐠𝐨𝐫 𝐆𝐫𝐮𝐝𝐞𝐧
Sizif 𝐉𝐨𝐬𝐞𝐩𝐡 𝐍𝐳𝐨𝐛𝐚𝐧𝐝𝐨𝐫𝐚 – 𝐉𝐨𝐬𝐞
Ixion 𝐆𝐚𝐥 𝐎𝐛𝐥𝐚𝐤 𝐤.𝐠.
Zbor 𝐕𝐞𝐫𝐨𝐧𝐢𝐤𝐚 𝐙̌𝐞𝐥𝐞𝐳𝐧𝐢𝐤 𝐤. 𝐠., 𝐅𝐢𝐥𝐢𝐩 𝐒̌𝐭𝐞𝐩𝐞𝐜 𝐤. 𝐠., 𝐌𝐚𝐭𝐭𝐢𝐚 𝐂𝐚𝐬𝐨𝐧, 𝐌𝐚𝐭𝐢𝐣𝐚 𝐅𝐫𝐚𝐧𝐣𝐞𝐬̌, 𝐓𝐢𝐧𝐚 𝐇𝐚𝐛𝐮𝐧, 𝐅𝐢𝐨𝐧𝐚 𝐌𝐚𝐜𝐛𝐫𝐢𝐝𝐞, 𝐂𝐚𝐫𝐨𝐥𝐢𝐧𝐚 𝐀𝐥𝐞𝐬𝐬𝐚𝐧𝐝𝐫𝐚 𝐕𝐚𝐥𝐞𝐧𝐭𝐢𝐧𝐢, 𝐍𝐢𝐤𝐚 𝐙𝐢𝐝𝐚𝐫
Had 𝐒𝐚𝐬̌𝐨 𝐕𝐨𝐥𝐥𝐦𝐚𝐢𝐞𝐫
Vodja predstave 𝐊𝐚𝐭𝐣𝐚 𝐊𝐨𝐦𝐚𝐭𝐚𝐫 (𝐂𝐃)
Oblikovalec svetlobe 𝐌𝐚𝐭𝐣𝐚𝐳̌ 𝐁𝐚𝐣𝐜 (𝐂𝐃)
Oblikovalec zvoka 𝐌𝐚𝐭𝐞𝐣 𝐂̌𝐞𝐥𝐢𝐤 (𝐂𝐃)
Oblikovalca videa 𝐉𝐚𝐧 𝐕𝐢𝐡𝐚𝐫 in 𝐉𝐮𝐫𝐞 𝐕𝐢𝐝𝐞𝐧𝐢𝐜̌ (𝐂𝐃)
Lučni tehniki 𝐌𝐚𝐫𝐤𝐨 𝐊𝐨𝐯𝐚𝐜̌, 𝐄𝐭𝐢𝐞𝐧 𝐒̌𝐚𝐥𝐠𝐚𝐣, 𝐃𝐚𝐯𝐢𝐝 𝐂𝐯𝐞𝐥𝐛𝐚𝐫, 𝐀𝐥𝐞𝐤𝐬𝐚𝐧𝐝𝐞𝐫 𝐏𝐥𝐮𝐭 (𝐂𝐃)
Odrsko-scenski delavci 𝐋𝐞𝐧𝐚𝐫𝐭 𝐉𝐚𝐩𝐞𝐥𝐣, 𝐌𝐚𝐭𝐞𝐣 𝐆𝐫𝐳𝐞𝐭𝐢𝐜̌, 𝐁𝐥𝐚𝐳̌ 𝐓𝐢𝐜̌𝐚𝐫, 𝐍𝐞𝐣𝐜 𝐅𝐚𝐠𝐚𝐧𝐞𝐥 (𝐂𝐃)
Rekviziterja 𝐋𝐮𝐤𝐚 𝐌𝐚𝐣𝐤𝐢𝐜́ in 𝐙̌𝐚𝐤 𝐙̌𝐚𝐧 𝐌𝐚𝐫𝐭𝐢𝐧𝐣𝐚𝐤 (𝐌𝐆𝐋)
Frizerka in maskerka 𝐒𝐚𝐫𝐚 𝐃𝐨𝐥𝐞𝐧𝐞𝐜
Garderoberki 𝐍𝐢𝐤𝐚 𝐃𝐨𝐥𝐠𝐚𝐧 in 𝐃𝐢𝐣𝐚𝐧𝐚 Đ𝐨𝐠𝐢𝐜́ (𝐌𝐆𝐋)
Asistent oblikovalca zvoka 𝐉𝐮𝐫𝐞 𝐙̌𝐢𝐠𝐨𝐧 (𝐂𝐃)
Tehnični vodja CD 𝐒𝐚𝐦𝐢𝐫 𝐁𝐨𝐭𝐨𝐧𝐣𝐢𝐜́
Tehnični vodja MGL 𝐉𝐚𝐧𝐞𝐳 𝐊𝐨𝐥𝐞𝐬̌𝐚
👀
Premiera: 𝐏𝐄𝐓, 𝟐𝟑. 𝐣𝐚𝐧𝐮𝐚𝐫𝐣𝐚, 𝐨𝐛 𝟐𝟎. 𝐮𝐫𝐢
Ponovitve: 𝐎𝐝 𝟐𝟒. 𝐣𝐚𝐧𝐮𝐚𝐫𝐣𝐚 𝐝𝐨 𝟒. 𝐟𝐞𝐛𝐫𝐮𝐚𝐫𝐣𝐚
📍𝐆𝐚𝐥𝐥𝐮𝐬𝐨𝐯𝐚 𝐝𝐯𝐨𝐫𝐚𝐧𝐚, 𝐂𝐚𝐧𝐤𝐚𝐫𝐣𝐞𝐯 𝐝𝐨𝐦
🎫 𝐕𝐬𝐭𝐨𝐩𝐧𝐢𝐜𝐞: 18, 22, 26, 30 EUR (15, 18, 22, 26)* EUR
*𝘻𝘢 𝘮𝘭𝘢𝘫𝘴̌𝘦 𝘰𝘥 25 𝘪𝘯 𝘴𝘵𝘢𝘳𝘦𝘫𝘴̌𝘦 𝘰𝘥 65 𝘭𝘦𝘵 𝘵𝘦𝘳 𝘶𝘱𝘰𝘬𝘰𝘫𝘦𝘯𝘤𝘦
🔗 https://short.cd-cc.si/Orfej_in_Evridika
💗
Generalni pokrovitelj abonmaja Veličastni (CD) in MGL: 𝐏𝐞𝐭𝐫𝐨𝐥 𝐝.𝐝., 𝐋𝐣𝐮𝐛𝐥𝐣𝐚𝐧𝐚
Medijski pokrovitelj predstave: 𝐄𝐮𝐫𝐨𝐩𝐥𝐚𝐤𝐚𝐭 𝐒𝐥𝐨𝐯𝐞𝐧𝐢𝐣𝐚
___
Sofinancerja Mestnega gledališča ljubljanskega in Zavoda En–Knap: 𝐌𝐢𝐧𝐢𝐬𝐭𝐫𝐬𝐭𝐯𝐨 𝐳𝐚 𝐤𝐮𝐥𝐭𝐮𝐫𝐨 in 𝐌𝐞𝐬𝐭𝐧𝐚 𝐨𝐛𝐜̌𝐢𝐧𝐚 𝐋𝐣𝐮𝐛𝐥𝐣𝐚𝐧𝐚
Ustanoviteljica Mestnega gledališča ljubljanskega: 𝐌𝐞𝐬𝐭𝐧𝐚 𝐨𝐛𝐜̌𝐢𝐧𝐚 𝐋𝐣𝐮𝐛𝐥𝐣𝐚𝐧𝐚
Ustanovitelj in glavni sofinancer kulturno-umetniškega programa Cankarjevega doma: 𝐌𝐢𝐧𝐢𝐬𝐭𝐫𝐬𝐭𝐯𝐨 𝐳𝐚 𝐤𝐮𝐥𝐭𝐮𝐫𝐨
by #vednoaktualno | Jan 30, 2026
ČET, 5. 2., ob 19.00
Vodnik po humanistiki: “Na delo!”
Delavci, kultura, umetnost
𝗗𝗿. 𝗝𝗮𝗸𝗼𝗯 𝗥𝗶𝗯𝗶č: »𝙎𝙥𝙧𝙚𝙢𝙚𝙣𝙞𝙩𝙚 𝙨𝙫𝙚𝙩, 𝙨𝙫𝙚𝙩 𝙩𝙤 𝙥𝙤𝙩𝙧𝙚𝙗𝙪𝙟𝙚!«
Vodnik po humanistiki je redni ciklus petih predavanj in razprav na izbrano krovno temo, ki jo obravnavamo in premišljujemo z več vidikov. Pripravljamo jih v tesnem sodelovanju z Založbo /*cf.
V letu 2022 smo se posvetili fenomenu nonumentov, 2023 smo se ukvarjali s pojmom spektakla, 2024 smo se osredotočili na Evropo in njene zgodovine, 2025 pa smo obravnavali literature Južne in Vzhodne Azije. Krovna tema novega, petega letnika Vodnika po humanistiki je sežeta v vzkliku: »Na delo!«
Vabljeni gostujoči poznavalci, predavatelji, teoretiki in raziskovalci z različnih področij humanistike in družboslovja bodo med februarjem in junijem 2026 na Vodnikovi domačiji izvedli pet predavanj oziroma pogovorov in razprav o(b) izbranih knjigah.
Vaš vodnik po Vodniku po humanistiki bo letos, ki bo predstavil nastopajoče in vodil pogovore 𝗠𝗶𝗵𝗮 𝗕𝗹𝗮ž𝗶č.
V letu 2026 bodo v središču razprav knjige Založbe /*cf., ki iz različnih vidikov obravnavajo sam pojem dela, njegove premene skozi dolgo svetovno kulturno, socialno in politično zgodovino do današnjih dni, ko smo priče novim oblikam atomizacije dela in delavskega organiziranja. Bralcem in obiskovalcem želimo približati kompleksne fenomene, povezane z delom in delavstvom, premisliti njihova najrazličnejša razumevanja ter spodbuditi kritično perspektivo na različne delavske tradicije in zgodovine.
Serijo odpiramo v četrtek, 5. 2., ob 19. uri s predavanjem na temo 𝘥𝘦𝘭𝘢𝘷𝘤𝘪, 𝘬𝘶𝘭𝘵𝘶𝘳𝘢, 𝘶𝘮𝘦𝘵𝘯𝘰𝘴𝘵. 𝗗𝗿. 𝗝𝗮𝗸𝗼𝗯 𝗥𝗶𝗯𝗶č, član raziskovalne skupine UL AGRFT, bo ob delih Bertolta Brechta v predavanju z naslovom »𝘚𝘱𝘳𝘦𝘮𝘦𝘯𝘪𝘵𝘦 𝘴𝘷𝘦𝘵, 𝘴𝘷𝘦𝘵 𝘵𝘰 𝘱𝘰𝘵𝘳𝘦𝘣𝘶𝘫𝘦!« razmišljal o delu v kulturi.
V enem od zaključnih prizorov filma “Kuhle Wampe ali: 𝘒𝘰𝘮𝘶 𝘱𝘳𝘪𝘱𝘢𝘥𝘢 𝘴𝘷𝘦𝘵?”, za katerega je scenarij napisal Bertolt Brecht, delavka Gerda, ena od likinj, na vprašanje, kdo bi lahko spremenil svet, odgovori: »Tisti, ki jim ni všeč.« Podobno je tudi v 𝘒𝘶𝘱𝘰𝘷𝘢𝘯𝘫𝘶 𝘮𝘦𝘥𝘦𝘯𝘪𝘯𝘦 (Kupovanje medenine / Mali organon za gledališče,
prev. Mojca Kranjc, Založba /*cf., 2026), tem Brechtovem teoretskem magnum opusu, lik Delavca, ki podira kulise starega gledališča, da bi lahko naslednji dan začel postavljati nove, označen kot »nezadovoljen s svetom«. Ni dvoma, da je Brecht – v skladu z marksistično maksimo, ki jo je v 𝘒𝘶𝘱𝘰𝘷𝘢𝘯𝘫𝘶 𝘮𝘦𝘥𝘦𝘯𝘪𝘯𝘦 artikuliral z besedami: »Spremenite svet, svet to potrebuje!« – upe v takšno spremembo sveta in (gledališke) umetnosti polagal prav v delavski razred. Toda kakšna bi lahko bila pri tem vloga gledališča, sploh danes, v času poznega kapitalizma, ki izkazuje silovito absorpcijsko sposobnost kritičnih umetniških gest? Kako razmišljati o povezavi med gledališčem in emancipacijo? Morda bi bil eden od poskusnih odgovorov na to vprašanje koncept učnih komadov, ki ga je Brecht razvijal v času, ko je bil ob pisanju 𝘚𝘷𝘦𝘵𝘦 𝘐𝘷𝘢𝘯𝘦 𝘒𝘭𝘢𝘷𝘯𝘪š𝘬𝘦 (prev. Mojca Krajnc, Založba /*cf., 2018) – in tik pred dokončnim vzponom fašizma – globoko potopljen v študij kritike kapitalizma.
V predavanje bo uvedel 𝗠𝗶𝗵𝗮 𝗕𝗹𝗮ž𝗶č.
𝗝𝗮𝗸𝗼𝗯 𝗥𝗶𝗯𝗶č je član raziskovalne skupine UL AGRFT, kjer je tudi doktoriral. Strokovne in znanstvene članke objavlja v različnih revijah (Amfiteater, Problemi, Dialogi, Adept), bil je urednik spletnega portala o sodobnih scenskih umetnostih Neodvisni, revije Adept in oddaje Teritorij teatra na Radiu Študent. Je tudi član različnih gledaliških komisij in žirij (za nagrado Slavka Gruma, Dnevnikovo nagrado in na festivalu Transgeneracije). Je tudi prejemnik akademijskih Prešernovih nagrad za diplomsko in magistrsko delo. V vodilni svetovni reviji za področje brechtologije (The Brecht Yearbook) je objavil dva znanstvena članka.
Mesto na dogodku si lahko zagotovite z brezplačno vstopnico:
https://olaii.com/event/9332/vodnik-po-humanistiki-na-delo-delavci-kultura-umetnost-jakob-ribic-spremenite-svet-svet-to-potrebuje
__
Na dogodku bodo na voljo tudi knjige, o(b) katerih govori predavanje:
Bertolt Brecht: Kupovanje medenine / Mali organon za gledališče,
prev.: Mojca Kranjc, Založba /*cf., 2026
Bertolt Brecht: Sveta Ivana Klavniška,
prev.: Mojca Kranjc, Založba /*cf., 2018
__
V seriji sledijo še predavanja na teme:
ČET, 5. 3., ob 19.00
Tema: Ž𝗲𝗻𝘀𝗸𝗲 𝗻𝗮 𝗱𝗲𝗹𝘂
Knjiga: Virginia Woolf: Lastna soba (prev. Rapa Šuklje, Založba /*cf., 1998, 2023)
ČET, 2. 4, ob 19.00
Tema: 𝗢 𝗯𝗹𝗮𝗴𝗶𝗻𝗷𝗶 𝗶𝗻 𝗻𝗮𝗽𝗿𝗲𝗱𝗸𝘂
Knjiga: Franček Drenovec: Po propadu: pot kapitalizma (Založba /*cf., 2025)
Gosta: 𝗙𝗿𝗮𝗻č𝗲𝗸 𝗗𝗿𝗲𝗻𝗼𝘃𝗲𝗰 in 𝗚𝗼𝗿𝗮𝘇𝗱 𝗞𝗼𝘃𝗮č𝗶č; vodnik in moderator: 𝗠𝗶𝗵𝗮 𝗕𝗹𝗮ž𝗶č
ČET, 7. 5., ob 19.00
Tema: 𝗗𝗲𝗹𝗮𝘃𝘀𝗸𝗮 𝗺𝗼č
Knjiga: Beverly J. Silver: Delavska moč (prev. Polona Petek, Založba /*cf., 2018)
Predava: 𝗔𝗻𝗮 𝗣𝗼𝗱𝘃𝗿š𝗶č
ČET, 4. 6., ob 19.00
Tema: 𝗢𝗱𝗹𝗼ž𝗶𝘁𝗶 𝗱𝗲𝗹𝗼
Knjiga: David Graeber: Bulšihti (prev. Aleksandra Rekar, Založba /*cf., 2024)
Predava: 𝗕𝗹𝗮ž 𝗞𝗼𝘀𝗼𝘃𝗲𝗹
__
V sodelovanju z Založbo /*cf. Program Vodnikove domačije podpirata Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za knjigo RS.
by #vednoaktualno | Jan 30, 2026
TOR, 3. 2., ob 20.00
𝗩𝗼𝗱𝗻𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗻𝗷𝗲: 𝗣𝗿𝗮𝘇𝗻𝗼𝘃𝗮𝗻𝗷𝗲 𝗽𝗼𝗲𝘇𝗶𝗷𝗲
𝗩𝗲č𝗲𝗿 𝘇 𝗔𝗻𝗼 𝗣𝗲𝗽𝗲𝗹𝗻𝗶𝗸, 𝗻𝗮𝗴𝗿𝗮𝗷𝗲𝗻𝗸𝗼 𝗣𝗿𝗲š𝗲𝗿𝗻𝗼𝘃𝗲𝗴𝗮 𝘀𝗸𝗹𝗮𝗱𝗮
Lokacija: Oder knjigarne Pri kamniti mizi
𝗔𝗻𝗮 𝗣𝗲𝗽𝗲𝗹𝗻𝗶𝗸 je pesnica in prevajalka. Njena prva pesniška zbirka, Ena od variant kako ravnati s skrivnostjo (2007), je bila nominirana za najboljši prvenec; kasneje je bila za svoje ustvarjanje nominirana za Veronikino (Tehno, Treš, v drevo) in Jenkovo nagrado (Tehno, v drevo). Za zbirko to se ne pove je leta 2024 prejela nagrado kritiško sito, letos pa je postala nagrajenka Prešernovega sklada. Ana Pepelnik pa ni le pesnica, ampak tudi prevaja poezijo ameriških pesnikov in pesnic in sodeluje v improvizacijskem triu CPG impro (Primož Čučnik in Tomaž Grom).
Vabljeni na praznovanje nagrade s pogovorom Ane Pepelnik s 𝗞𝗮𝘁𝗷𝗼 𝗣𝗿𝗲š𝗮, ki se zaključi s pesniško-glasbenim setom avtorice in 𝗠𝗶𝗵𝗲 Š𝗮𝗷𝗶𝗻𝗲 𝗮𝗸𝗮 𝗦𝗵𝗲𝗸𝘂𝘇𝗲.
Mesto na dogodku si lahko zagotovite z brezplačno vstopnico:
https://olaii.com/event/9310/praznovanje-poezije-vecer-z-ano-pepelnik-nagrajenko-presernovega-sklada
__
Dogodek je del Vodnikovanja, praznovanja rojstnega dne Valentina Vodnika, v sklopu katerega vas vabimo tudi na obisk stalne razstave o Valentinu Vodniku na Vodnikovi domačiji v Šiški, vodeni sprehod po Vodnikovi Ljubljani z 𝗱𝗿. 𝗟𝘂𝗸𝗼 𝗩𝗶𝗱𝗺𝗮𝗿𝗷𝗲𝗺 (ob 17.00, zbor na trgu francoske revolucije) in predavanje spomeničarke 𝗔𝗹𝗲𝗸𝘀𝗮𝗻𝗱𝗿𝗲 𝗥𝗲𝗻č𝗲𝗹𝗷 Š𝗸𝗲𝗱𝗲𝗹𝗷 o zgodovini Vodnikove domačije (ob 19.00 na Vodnikovi domačiji).
Program Vodnikove domačije podpirata Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za knjigo RS.
__
Dogodek je del Vodnikovanja, praznovanja rojstnega dne Valentina Vodnika, v sklopu katerega vas vabimo tudi na obisk stalne razstave o Valentinu Vodniku na Vodnikovi domačiji v Šiški, vodeni sprehod po Vodnikovi Ljubljani z 𝗱𝗿. 𝗟𝘂𝗸𝗼 𝗩𝗶𝗱𝗺𝗮𝗿𝗷𝗲𝗺 (ob 17.00, zbor na trgu francoske revolucije) in predavanje spomeničarke 𝗔𝗹𝗲𝗸𝘀𝗮𝗻𝗱𝗿𝗲 𝗥𝗲𝗻č𝗲𝗹𝗷 Š𝗸𝗲𝗱𝗲𝗹𝗷 o zgodovini Vodnikove domačije (ob 19.00 na Vodnikovi domačiji).
__
Program Vodnikove domačije podpirata Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za knjigo RS.
by #vednoaktualno | Jan 30, 2026
TOR, 3. 2.
𝗩𝗼𝗱𝗻𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗻𝗷𝗲
𝗣𝗿𝗮𝘇𝗻𝗼𝘃𝗮𝗻𝗷𝗲 𝟮𝟲𝟴. 𝗿𝗼𝗷𝘀𝘁𝗻𝗲𝗴𝗮 𝗱𝗻𝗲 𝗩𝗮𝗹𝗲𝗻𝘁𝗶𝗻𝗮 𝗩𝗼𝗱𝗻𝗶𝗸𝗮
Na Vodnikovi domačiji vsako leto na dan, ko bi Valentin Vodnik praznoval rojstni dan, pripravljamo praznovanje – Vodnikovanje, ki ohranja in oživlja spomin na Vodnikovo življenje in delo ter njegovo zapuščino.
Vabimo vas na obisk stalne razstave o Valentinu Vodniku na Vodnikovi domačiji v Šiški, vodeni sprehod po Vodnikovi Ljubljani z 𝗱𝗿. 𝗟𝘂𝗸𝗼 𝗩𝗶𝗱𝗺𝗮𝗿𝗷𝗲𝗺, predavanje spomeničarke 𝗔𝗹𝗲𝗸𝘀𝗮𝗻𝗱𝗿𝗲 𝗥𝗲𝗻č𝗲𝗹𝗷 Š𝗸𝗲𝗱𝗲𝗹𝗷 o zgodovini Vodnikove domačije in na pesniški večer in praznovanje pesnice 𝗔𝗻𝗲 𝗣𝗲𝗽𝗲𝗹𝗻𝗶𝗸, letošnje prejemnice nagrade Prešernovega sklada.
𝗼𝗯 𝟭𝟳.𝟬𝟬 | 𝗦𝗽𝗿𝗲𝗵𝗼𝗱 𝗽𝗼 𝗩𝗼𝗱𝗻𝗶𝗸𝗼𝘃𝗶 𝗟𝗷𝘂𝗯𝗹𝗷𝗮𝗻𝗶 𝘇 𝗱𝗿. 𝗟𝘂𝗸𝗼 𝗩𝗶𝗱𝗺𝗮𝗿𝗷𝗲𝗺
Z̲b̲o̲r̲:̲ ̲T̲r̲g̲ ̲f̲r̲a̲n̲c̲o̲s̲k̲e̲ ̲r̲e̲v̲o̲l̲u̲c̲i̲j̲e̲
Eden največjih strokovnjakov za Vodnika nas bo popeljal na sprehod po Vodnikovi Ljubljani, v okviru katerega obudimo spomin na stavbe, v katerih je teklo Vodnikovo življenje.
Sprehod je brezplačen, 𝗼𝗯𝘃𝗲𝘇𝗻𝗲 𝗽𝗿𝗶𝗷𝗮𝘃𝗲 𝗽𝗮 𝘀𝗽𝗿𝗲𝗷𝗲𝗺𝗮𝗺𝗼 𝗻𝗮 [email protected]. V primeru padavin sprehod odpade.
𝗼𝗯 𝟭𝟵.𝟬𝟬 | 𝗣𝗿𝗲𝗱𝗮𝘃𝗮𝗻𝗷𝗲 | 𝗔𝗹𝗲𝗸𝘀𝗮𝗻𝗱𝗿𝗮 𝗥𝗲𝗻č𝗲𝗹𝗷 Š𝗸𝗲𝗱𝗲𝗹𝗷: 𝗢 𝘇𝗴𝗼𝗱𝗼𝘃𝗶𝗻𝗶 𝗩𝗼𝗱𝗻𝗶𝗸𝗼𝘃𝗲 𝗱𝗼𝗺𝗮č𝗶𝗷𝗲
L̲o̲k̲a̲c̲i̲j̲a̲:̲ ̲d̲v̲o̲r̲a̲n̲a̲ ̲P̲o̲d̲ ̲s̲t̲r̲e̲h̲o̲,̲ ̲V̲o̲d̲n̲i̲k̲o̲v̲a̲ ̲d̲o̲m̲a̲č̲i̲j̲a̲
Etnologinja, kulturna antropologinja in konservatorka na Zavodu za varstvo kulturne dediščine pripravlja razširitev stalne razstave o Valentinu Vodniku in tako raziskuje zgodovino Vodnikove domačije. Na Vodnikov rojstni dan bo predavala o tem, kdaj je bila domačija zgrajena, čemu je služila in kako se je umeščala v življenje meščanov in Šiškarjev.
Mesto na predavanju si lahko zagotovite z brezplačno vstopnico na povezavi: https://olaii.com/event/9309/vodnikovanje-predavanje-aleksandra-rencelj-skedelj-o-zgodovini-vodnikove-domacije
𝗼𝗯 𝟮𝟬.𝟬𝟬 | 𝗣𝗿𝗮𝘇𝗻𝗼𝘃𝗮𝗻𝗷𝗲 𝗽𝗼𝗲𝘇𝗶𝗷𝗲| 𝗩𝗲č𝗲𝗿 𝘇 𝗔𝗻𝗼 𝗣𝗲𝗽𝗲𝗹𝗻𝗶𝗸, 𝗻𝗮𝗴𝗿𝗮𝗷𝗲𝗻𝗸𝗼 𝗣𝗿𝗲š𝗲𝗿𝗻𝗼𝘃𝗲𝗴𝗮 𝘀𝗸𝗹𝗮𝗱𝗮
L̲o̲k̲a̲c̲i̲j̲a̲:̲ ̲o̲d̲e̲r̲ ̲k̲n̲j̲i̲g̲a̲r̲n̲e̲ ̲P̲r̲i̲ ̲k̲a̲m̲n̲i̲t̲i̲ ̲m̲i̲z̲i̲
𝗔𝗻𝗮 𝗣𝗲𝗽𝗲𝗹𝗻𝗶𝗸 je pesnica in prevajalka. Njena prva pesniška zbirka, Ena od variant kako ravnati s skrivnostjo (2007), je bila nominirana za najboljši prvenec; kasneje je bila za svoje ustvarjanje nominirana za Veronikino (Tehno, Treš, v drevo) in Jenkovo nagrado (Tehno, v drevo). Za zbirko to se ne pove je leta 2024 prejela nagrado kritiško sito, letos pa je postala nagrajenka Prešernovega sklada. Ana Pepelnik pa ni le pesnica, ampak tudi prevaja poezijo ameriških pesnikov in pesnic in sodeluje v improvizacijskem triu CPG impro (Primož Čučnik in Tomaž Grom).
Nagrado praznujemo s pogovorom Ane Pepelnik s 𝗞𝗮𝘁𝗷𝗼 𝗣𝗿𝗲š𝗮, ki se zaključi s pesniško-glasbenim setom avtorice in 𝗠𝗶𝗵𝗲 Š𝗮𝗷𝗶𝗻𝗲 𝗮𝗸𝗮 𝗦𝗵𝗲𝗸𝘂𝘇𝗲.
Mesto na dogodku si lahko zagotovite z brezplačno vstopnico na povezavi: https://olaii.com/event/9310/praznovanje-poezije-vecer-z-ano-pepelnik-nagrajenko-presernovega-sklada
