by #vednoaktualno | Feb 1, 2026
𝐌𝐋𝐀𝐃𝐈 𝐌𝐋𝐀𝐃𝐈𝐌
Sreda, 18. februarja 2026, ob 19.30
Kosovelova dvorana Cankarjevega doma
𝐕𝐚𝐥 𝐉𝐞𝐥𝐞𝐧𝐬𝐤𝐢, violina
Beata lona Barcza, klavir
*
𝐌𝐞𝐭𝐤𝐚 𝐂̌𝐫𝐧𝐮𝐠𝐞𝐥𝐣, flavta
Mateja Hladnik, klavir
Spored:
Janez Matičič, Štiri uspavanke za violino in klavir, op. 50
II.
Claude Debussy, Sonate (Troisième) pour violon et piano (Sonata za violino in klavir)
Ernest Chausson, Pesem, op. 25
*
Georg Philipp Telemann, Fantasia št. 11
Bohuslav Martinů, Sonata za flavto in klavir
Vito Žuraj, Tango
Violinistka 𝐕𝐚𝐥 𝐉𝐞𝐥𝐞𝐧𝐬𝐤𝐢 je lani diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu profesorja Žige Branka, pri katerem od letos opravlja magistrski študij. Leta 2025 je kot solistka nastopila v koncertnem ciklu Solo e da camera Akademije za glasbo v Ljubljani. Udeležila se je številnih tekmovanj, solo in kot članica komornih zasedb, med drugimi državnega tekmovanja TEMSIG ter mednarodnih tekmovanj Ars Nova v Trstu in Mladi virtuozi pa tudi tekmovanja Vaclava Humla v Zagrebu.
Na 3. mednarodnem tekmovanju Matije Bravničarja je za doseženo prvo nagrado v dvoletni najem prejela violino Fantazija 2023 goslarja Vettoria. Prav tako se je redno udeleževala mojstrskih tečajev pri priznanih profesorjih, kot so Igor Ozim, Wonji-Kim Ozim, Priya Mitchell in Helfried Fister. Od leta 2024 redno igra v Orkestru Slovenske filharmonije kot substitutka.
Beata lona Barcza je madžarska pianistka in komorna glasbenica. Magisterij je zaključila na Univerzi v Pécsu na Akademiji za glasbo in vizualno umetnost. Med šolanjem se je udeležila več tekmovanj, na katerih je osvojila številne prve nagrade. Kot pianistka je redno nastopala na recitalih v Narodnem gledališču Pécs skupaj z odlično sopranistko Marianno Váradi. Beato zanimajo tudi glasbila s tipkami, značilna za staro glasbo. Po prihodu v Ljubljano je študirala pri Jasminki Stančul. Veliko sodeluje z vrhunskimi glasbeniki na mojstrskih tečajih, koncertira v komornih zasedbah in nastopa v sodobnih projektih. Trenutno deluje kot korepetitorka violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
*
𝐌𝐞𝐭𝐤𝐚 𝐂̌𝐫𝐧𝐮𝐠𝐞𝐥𝐣 (2003) je svojo glasbeno pot začela v Glasbeni šoli Postojna in nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Od oktobra 2022 študira na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu pri mednarodno uveljavljeni profesorici Andrei Lieberknecht. Metka je prejemnica številnih nagrad v Sloveniji in tujini. Med svoje največje dosežke šteje prvo nagrado na Državnem tekmovanju Temsig (2021), 100 osvojenih točk na Mednarodnih tekmovanjih Davorin Jenko in Melos (2020) ter prvo nagrado na Mednarodnem tekmovanju za flavto in altovsko flavto Theobald Böhm v Münchnu (2020), kjer je kot srednješolka slavila zmago v kategoriji do 32 let. Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana ji je za izjemne dosežke v letu 2021 podelil Škerjančevo nagrado. Metka je kot solistka leta 2023 izvedla dva koncerta v ciklih Glasbene mladine ljubljanske in Festivala Ljubljana. V organizaciji Glasbene mladine ljubljanske je septembra 2023 nanizala še pet koncertov s kitaristko Majo Kralj v ciklu Jesenske serenade. Zelo uspešno se je predstavila tudi decembra 2023, ko je v Gallusovi dvorani s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija zaigrala Fantazijo Carmen. V sezoni 2024/25 je kot akademistka igrala in nastopala v orkestru Augsburških filharmonikov, od septembra 2025 pa je kot praktikantka, zaposlena v Simfoničnem orkestru Jugozahodnega nemškega radia v Stuttgartu, s katerim nastopa v največjih dvoranah po Nemčiji. Redno igra tudi v drugih priznanih orkestrih, kot so Gärtnerplatz Theater v Münchnu, Münchenski radijski orkester … Je štipendistka Ministrstva za kulturo RS, Rotary kluba Postojna ter skladov Yehudi Menuhin Live Music Now in Villa Musica, kjer redno nastopa v različnih komornih skupinah s priznanimi glasbeniki.
Pianistka Mateja Hladnik je diplomirala na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani pri prof. Janezu Lovšetu, kjer danes deluje kot korepetitorka. Pogosto spremlja glasbenike na tekmovanjih, avdicijah, poletnih šolah, snemanjih in koncertih ter s svojo profesionalnostjo, tehnično izpopolnjenostjo in glasbeno občutljivostjo prispeva k uspehu solistov. Njeno delo sega od dela s študenti do sodelovanj z uveljavljenimi umetniki. To ustvarjalno okolje jo žene k vedno novim glasbenim izzivom, poglabljanju v repertoarje in nadgradnji lastnih interpretacij. Poleg pedagoškega dela se je uveljavila tudi kot spremljevalka pri mojstrskih tečajih in seminarjih, na katerih sodeluje s priznanimi mednarodnimi mentorji.
by #vednoaktualno | Feb 1, 2026
𝐒̌𝐞𝐩𝐞𝐭 𝐬𝐭𝐚𝐫𝐨𝐝𝐚𝐯𝐧𝐢𝐡 𝐢𝐦𝐩𝐞𝐫𝐢𝐣𝐞𝐯 – 𝐨𝐝 𝐌𝐚𝐣𝐞𝐯 𝐝𝐨 𝐈𝐧𝐤𝐨𝐯.
Hodalič bo v svojem delu dogodka predstavil eno najbolj avanturističnih poti, ko je v Ekvadorju sledil iskalcem inkovskega zlata, pa tudi plenilcem inkovskih grobov. Njegov gost bo arheolog in etnolog ter neutrudni raziskovalec Majev dr. Ivan Šprajc. Pogovarjala se bosta o mitih starodavnih civilizacij, o plenilcih arheološke dediščine pa tudi o novih arheoloških odkritjih, ki jih omogoča sodobna tehnologija. Ne bo zmanjkalo tudi številnih zgodb in dogodivščin, ki so se jima pripetile na poteh in raziskovanjih po Mezoameriki …
📷 Arne Hodalič
by #vednoaktualno | Feb 1, 2026
𝑁𝑜𝑣 𝑡𝑒𝑟𝑚𝑖𝑛 𝑧𝑎 𝑘𝑜𝑛𝑐𝑒𝑟𝑡 𝑆𝑤𝑖𝑛𝑔𝑎𝑟𝑖𝑗𝑎: 90 𝑙𝑒𝑡 𝑘𝑙𝑎𝑟𝑖𝑛𝑒𝑡𝑖𝑠𝑡𝑎 𝐵𝑜𝑟𝑢𝑡𝑎 𝐵𝑢𝑐̌𝑎𝑟𝑗𝑎, 𝑘𝑖 𝑗𝑒 𝑏𝑖𝑙 𝑛𝑎𝑝𝑜𝑣𝑒𝑑𝑎𝑛 𝑧𝑎 14. 𝑑𝑒𝑐𝑒𝑚𝑏𝑟𝑎, 𝑎 𝑧𝑎𝑟𝑎𝑑𝑖 𝑏𝑜𝑙𝑒𝑧𝑛𝑖 𝑝𝑟𝑒𝑠𝑡𝑎𝑣𝑙𝑗𝑒𝑛, 𝑗𝑒 16. 𝑓𝑒𝑏𝑟𝑢𝑎𝑟 2026 𝑜𝑏 19. 𝑢𝑟𝑖.
𝑍𝑎 𝑛𝑜𝑣 𝑡𝑒𝑟𝑚𝑖𝑛 𝑣𝑒𝑙𝑗𝑎𝑗𝑜 𝑖𝑠𝑡𝑒 𝑣𝑠𝑡𝑜𝑝𝑛𝑖𝑐𝑒 𝑖𝑛 𝑠𝑒𝑑𝑒𝑧̌𝑛𝑖 𝑟𝑒𝑑.
Borut Bučar bo ob svojem jubileju nastopil z zasedbami:
𝐒𝐰𝐢𝐧𝐠𝐚𝐭𝐚𝐧
𝐊𝐯𝐚𝐫𝐭𝐞𝐭 𝐏𝐫𝐢𝐦𝐨𝐳̌𝐚 𝐆𝐫𝐚𝐬̌𝐢𝐜̌𝐚
𝐆𝐫𝐞𝐞𝐧𝐭𝐨𝐰𝐧 𝐉𝐚𝐳𝐳 𝐁𝐚𝐧𝐝
📅 16. 2. 2026
📍Linhartova dvorana, CD
🎟️ https://www.cd-cc.si/kultura/glasba/swingarija-90-let-klarinetista-boruta-bucarja
Klarinetist Borut Bučar – Bodo se je rodil leta 1935 v glasbeni družini v Ljubljani. Leta 1956 je nastopal v skupini Seven Dixies, s katero je napravil prve posnetke na Radiu Ljubljana. Pianist te skupine je bil mladi Jože Privšek, s katerim sta pozneje plodno sodelovala. Leta 1958 je bil povabljen v Ljubljanski jazz ansambel, s katerim je posnel prvo jazzovsko ploščo v tedanji Jugoslaviji. Nekoliko pozneje je z njim nastopil na prvem jugoslovanskem jazzovskem festivalu na Bledu. Z ansamblom The Generals je v naslednjih letih nastopal v Avstriji, Nemčiji in Švici. Bil je stalni substitut Big Banda RTV Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča (tedaj Plesni orkester Radia Ljubljana), v katerem je igral tenorski in altovski saksofon. Za Radio Ljubljana je kot solo klarinetist snemal z različnimi sestavi, tudi s simfoničnim orkestrom in Big Bandom. Nastopal je tudi v različnih malih zasedbah. Leto in pol (1969–1970) je deloval v Švici.
Leta 1984 je nastopil na jazzovskem festivalu v Sombotelu (Szombathelyu) na Madžarskem, kjer je prejel ponudbo za nastope v Ameriki. Po izjemno uspešnih nastopih v Los Angelesu in Sacramentu so se ansamblu Greentown Jazz Band, ki ga je ustanovil leta 1981, odprla vrata v svet. Šestnajst zaporednih let so gostovali v ZDA na številnih jazzovskih festivalih in klubskih koncertih. Publika je v teh letih razgrabila več kot deset tisoč plošč Greentown Jazz Banda. V štiridesetih letih je ta priljubljena zasedba odigrala več kot tisoč koncertov in nastopila v skoraj vseh evropskih državah.
Z manjšimi zasedbami je Borut Bučar nastopil v večini jazzovskih klubov po Sloveniji. V zadnjem času je sodeloval s kvartetom Primoža Grašiča, s katerim je posnel zgoščenko Čudoviti izdih. Z Big Bandom in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pa program za LP-ploščo.
Borut Bučar pri svojih devetdesetih letih ostaja zvest tradicionalnemu jazzu, bluesu in swingu. Posebno občutene so njegove izvedbe balad iz zakladnice jazzovskih standardov, ki jih bo s skupinami, s katerimi sodeluje, odigral tudi na praznični večer 14. decembra v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.
Ansambel Swingatan po žlahtni tradiciji Djanga Reinhardta goji avtorski swing z evropskim pečatom. V sodelovanju z njimi se je Borut Bučar odločil za izbor jazzovskih standardov iz dobe swinga. S kvartetom Primoža Grašiča bodo na sporedu skladbe, ki so zaznamovale dobo mainstream jazza. Te so tudi posnete na Bučarjevi zadnji plošči Čudoviti izdih. S prenovljeno zasedbo Greentown Jazz Banda bomo slišali nekaj standardov v sodobni preobleki. Spored zaključuje večna melodija Schubertove Ave Marie v podobi jazzovske balade.
Zasedbe:
𝐒𝐰𝐢𝐧𝐠𝐚𝐭𝐚𝐧
𝐏𝐞𝐭𝐞𝐫 𝐔𝐠𝐫𝐢𝐧, 𝐯𝐢𝐨𝐥𝐢𝐧𝐚; 𝐀𝐥𝐣𝐚𝐳̌ 𝐁𝐚𝐬𝐬𝐢𝐧, 𝐤𝐢𝐭𝐚𝐫𝐚; 𝐌𝐲𝐤𝐡𝐚𝐢𝐥𝐨 𝐋𝐞𝐯𝐢𝐭, 𝐤𝐢𝐭𝐚𝐫𝐚; 𝐙𝐦𝐚𝐠𝐨 𝐒̌𝐭𝐢𝐡, 𝐡𝐚𝐫𝐦𝐨𝐧𝐢𝐤𝐚; 𝐍𝐢𝐤𝐨𝐥𝐚 𝐌𝐚𝐭𝐨𝐬̌𝐢𝐜́, 𝐤𝐨𝐧𝐭𝐫𝐚𝐛𝐚𝐬
𝐊𝐯𝐚𝐫𝐭𝐞𝐭 𝐏𝐫𝐢𝐦𝐨𝐳̌𝐚 𝐆𝐫𝐚𝐬̌𝐢𝐜̌𝐚
𝐏𝐫𝐢𝐦𝐨𝐳̌ 𝐆𝐫𝐚𝐬̌𝐢𝐜̌, 𝐤𝐢𝐭𝐚𝐫𝐚; 𝐁𝐥𝐚𝐳̌ 𝐉𝐮𝐫𝐣𝐞𝐯𝐜̌𝐢𝐜̌, 𝐤𝐥𝐚𝐯𝐢𝐫; 𝐀𝐥𝐞𝐬̌ 𝐀𝐯𝐛𝐞𝐥𝐣, 𝐛𝐚𝐬; 𝐆𝐚𝐬̌𝐩𝐞𝐫 𝐁𝐞𝐫𝐭𝐨𝐧𝐜𝐞𝐥𝐣, 𝐛𝐨𝐛𝐧𝐢
𝐆𝐫𝐞𝐞𝐧𝐭𝐨𝐰𝐧 𝐉𝐚𝐳𝐳 𝐁𝐚𝐧𝐝
𝐃𝐨𝐦𝐢𝐧𝐢𝐤 𝐊𝐫𝐚𝐣𝐧𝐜̌𝐚𝐧, 𝐭𝐫𝐨𝐛𝐞𝐧𝐭𝐚; 𝐌𝐚𝐫𝐣𝐚𝐧 𝐏𝐞𝐭𝐫𝐞𝐣, 𝐩𝐨𝐳𝐚𝐯𝐧𝐚; 𝐏𝐫𝐢𝐦𝐨𝐳̌ 𝐆𝐫𝐚𝐬̌𝐢𝐜̌, 𝐤𝐢𝐭𝐚𝐫𝐚; 𝐁𝐥𝐚𝐳̌ 𝐉𝐮𝐫𝐣𝐞𝐯𝐜̌𝐢𝐜̌, 𝐤𝐥𝐚𝐯𝐢𝐫; 𝐀𝐥𝐞𝐬̌ 𝐀𝐯𝐛𝐞𝐥𝐣, 𝐛𝐚𝐬; 𝐆𝐚𝐬̌𝐩𝐞𝐫 𝐁𝐞𝐫𝐭𝐨𝐧𝐜𝐞𝐥𝐣, 𝐛𝐨𝐛𝐧𝐢
by #vednoaktualno | Feb 1, 2026
Obveščamo vas, da je ponovitev predstave 𝐊𝐨𝐧𝐤𝐯𝐢𝐬𝐭𝐚𝐤𝐨𝐧 (prvotno napovedana v četrtek, 12. februarja 2026) 𝗽𝗿𝗲𝘀𝘁𝗮𝘃𝗹𝗷𝗲𝗻𝗮 𝗻𝗮 𝗻𝗲𝗱𝗲𝗹𝗷𝗼, 𝟭𝟱. 𝗳𝗲𝗯𝗿𝘂𝗮𝗿𝗷𝗮, 𝗼𝗯 𝟮𝟬. 𝘂𝗿𝗶. Kupljene vstopnice veljajo za nov termin.
V primeru, da vam nov termin ne ustreza, vam bomo vrnili kupnino ali izdali dobropis.
Hvala za razumevanje ter iskreno opravičilo za nevšečnosti. Več informacij na: [email protected]
Ekipa Cankarjevega doma
___
Trajanje: 1 ura in 30 min
Konkvistakon je gledališče, ki ga zgradiš, ko si ne moreš privoščiti žalovanja. Je dramaturgija imperija, zamaskirana v spektakel; pogreb, preoblečen v praznik. Je tišina osvojenih, pretvorjena v zvočno kuliso. Je protižalujoči aparat – ritual, ideologija in način performansa, ki smrt presnavlja v surovino, teritorij ali simbolni kapital.
Ne govori v imenu mrtvih. Govori zgolj proti sistemom, ki diktirajo njihovo odsotnost. Ne simulira resničnih tragedij. Namesto tega kartira dramaturgijo osvajanja, dominacije in kurirane zgodovinske zavesti, kakor se manifestira v politični estetiki. Ne obstaja v prihodnosti ali fantaziji, temveč v razpokah sedanjosti – v sporočilih medijev za javnost, v muzejih, vojaških ceremonijah, poveljniških sobah, na umetniških bienalih in v teatraliziranih režimih, ki potvarjajo človeško žalost, brišejo sokrivdo in poveličujejo nasilje kot »nujno«.
Konceptualno hrbtenico gledališke predstave Konkvistakon, nastajajočo po dramski predlogi besedila OSVAJALEC avtorja Andreja Hienga, sestavlja sklapljanje idej »nekropolitike« kamerunskega političnega teoretika Achilla Mbembeja z »gledališčem Žalovanja« Petre Pogorevc, slovenske dramaturginje, urednice in pisateljice.
Režija: Aljoša Živadinov Zupančič
Dramaturgija: Nika Korenjak
Kostumografija: Claudi Sovre
Scenografija: Dunja Zupančič
Oblikovanje projekcij: Gregor Mesec
Oblikovanje svetlobe: Janez Kocjan
Glasba: pl@ža
Igrajo: Gal Oblak, Peter Alojz Marn, Jožica Avbelj, Ajda Kostevc
Koprodukcija: Zavod Delak, Cankarjev dom
![Jan Krmelj: Država]()
by #vednoaktualno | Feb 1, 2026
Naslednja ponovitev predstave Jan Krmelj: DRŽAVA bo v nedeljo, 15. februarja 2026, ob 19. uri v Linhartovi dvorani.
Kupci, ki svojih vstopnic za odpadli ponovitvi 7. in 8. oktobra še niste vrnili, jih lahko menjate za novi datum. Pišite na [email protected] in posredovali vam bomo nove vstopnice, vse druge vabimo k nakupu.
Ekipa Cankarjevega doma
—
📅 15. februarja 2026 ob 19. uri
📍 Linhartova dvorana,
🎫 14, 12* EUR
Trajanje: 2 uri in 20 min vključno z odmorom
Opozorilo: V predstavi so uporabljeni umetna megla ter lučni učinki utripajoče svetlobe in občasnih močnih bliskov.
V slovenščini z angleškimi nadnapisi.
Država je avtorska predstava na meji dokumentarnega, ritualnega in spekulativne fikcije. Prepleta arhivske zapise, filozofska besedila, zvočne kompozicije in performativne geste v nepredvidljivo strukturo, v kateri občinstvo prehaja med vlogami prič, državljank_ov in udeleženk_cev. Država gledališče spremeni v razstreljen arhiv zgodovine, protesta in imaginacije. Je zgodba o uničenju prostorov, namenjenih reprezentaciji, in o moči spomina na upor. Iz nje se usujejo fragmenti spomina: Joseph Beuys, Rosa Luxemburg, Sophie Scholl, anonimna postava pred tanki na Trgu nebeškega miru, goreče telo Jana Palacha, mirno telo Antonina Artauda, Aaron Swartz v sobi, polni strežnikov. Vsaka zgodba je vozlišče, v katerem se človeško telo upira stroju države; strelovod, v katerem se imaginacija zaleti v nasilje.
Če je država algoritem nadzora, ali lahko gledališče vzpostavi njeno poetično protdržavo? Lahko gledališče vzpostavi drugačno obliko suverenosti – začasno, krhko, fluidno in morda prav zato absolutno? Kako misliti državo v času, ko smo postali državljani globalne države, države potrošnje in izkoriščanja? Država je stroj. Država se izpisuje s telesi tistih, ki jo naseljujejo, pa tudi tistih, ki iz nje bežijo ali v njej ne najdejo svoje identitete. Fikcija, za katero se lahko odločimo, da vanjo verjamemo ali ne, ampak nenehno jo vzpostavljamo in nenehno nas opredeljuje. Država je električni tok; teče skozi tvoje telo. Njeno dinamiko določajo finančni in geopolitični interesi, nenehne vojne, interesi korporacij, izmerljivost in predvidevanje naših navad. Imperij oblaka: sedanjost, ki postaja zgodovina, razpršena v poljih silicija. Država je algoritem. V tem je nevralna ekonomija analogna ekonomiji gledališča, ki je v temelju umetnost predvidevanja: predvidevanja učinka in predvidevanja strukture nekega dogodka.
»𝐊𝐨 𝐯𝐬𝐭𝐨𝐩𝐢𝐦 𝐯 𝐠𝐥𝐞𝐝𝐚𝐥𝐢𝐬̌𝐜̌𝐞, 𝐯𝐬𝐭𝐨𝐩𝐢𝐦 𝐯 𝐧𝐞𝐤𝐨 𝐝𝐫𝐳̌𝐚𝐯𝐨. 𝐕𝐬𝐭𝐨𝐩𝐢𝐦 𝐯 𝐳𝐚𝐦𝐞𝐣𝐞𝐧𝐢 𝐭𝐞𝐫𝐢𝐭𝐨𝐫𝐢𝐣, 𝐚𝐯𝐭𝐨𝐧𝐨𝐦𝐧𝐨 𝐜𝐨𝐧𝐨, 𝐤𝐢 𝐝𝐞𝐥𝐮𝐣𝐞 𝐤𝐨𝐭 𝐩𝐨𝐬𝐥𝐞𝐝𝐢𝐜𝐚 𝐯𝐧𝐚𝐩𝐫𝐞𝐣 𝐬𝐩𝐫𝐞𝐣𝐞𝐭𝐢𝐡 𝐝𝐨𝐠𝐨𝐯𝐨𝐫𝐨𝐯. 𝐊𝐨 𝐯𝐬𝐭𝐨𝐩𝐢𝐦 𝐯 𝐠𝐥𝐞𝐝𝐚𝐥𝐢𝐬̌𝐜̌𝐞, 𝐩𝐫𝐞𝐩𝐮𝐬𝐭𝐢𝐦 𝐬𝐯𝐨𝐣𝐞 𝐭𝐞𝐥𝐨 𝐮𝐩𝐫𝐢𝐳𝐨𝐫𝐢𝐭𝐯𝐞𝐧𝐞𝐦𝐮 𝐬𝐭𝐫𝐨𝐣𝐮, 𝐤𝐢 𝐫𝐚𝐳𝐩𝐨𝐫𝐞𝐣𝐚 𝐦𝐨𝐣𝐨 𝐩𝐨𝐳𝐨𝐫𝐧𝐨𝐬𝐭; 𝐳 𝐧𝐣𝐨 𝐯𝐬𝐭𝐨𝐩𝐚 𝐯 𝐝𝐢𝐚𝐥𝐨𝐠, 𝐯 𝐤𝐨𝐧𝐟𝐥𝐢𝐤𝐭. 𝐏𝐫𝐞𝐩𝐮𝐬𝐭𝐢𝐦 𝐬𝐞 𝐦𝐨𝐜̌𝐢 𝐯𝐞𝐫𝐣𝐞𝐭𝐣𝐚, 𝐝𝐚 𝐛𝐢 𝐬𝐞 𝐥𝐚𝐡𝐤𝐨 𝐳 𝐧𝐞𝐢𝐳𝐦𝐞𝐫𝐥𝐣𝐢𝐯𝐨𝐬𝐭𝐣𝐨 𝐟𝐢𝐤𝐜𝐢𝐣𝐞 𝐝𝐨𝐭𝐚𝐤𝐧𝐢𝐥 𝐧𝐞𝐜̌𝐞𝐬𝐚, 𝐤𝐚𝐫 𝐛𝐢 𝐥𝐚𝐡𝐤𝐨 𝐛𝐢𝐥𝐨 𝐫𝐞𝐚𝐥𝐧𝐨𝐬𝐭. 𝐃𝐫𝐳̌𝐚𝐯𝐚 𝐣𝐞 𝐩𝐫𝐞𝐝𝐬𝐭𝐚𝐯𝐚 𝐯 𝐜̌𝐚𝐬𝐮, 𝐳𝐠𝐨𝐝𝐛𝐚, 𝐤𝐢 𝐬𝐞 𝐤𝐨𝐧𝐜̌𝐚, 𝐚 𝐬𝐞 𝐧𝐞 𝐳𝐚𝐜̌𝐧𝐞. 𝐃𝐫𝐳̌𝐚𝐯𝐚 𝐣𝐞 𝐭𝐯𝐨𝐣𝐞 𝐭𝐞𝐥𝐨, 𝐯𝐬𝐚𝐤 𝐯𝐞𝐜̌𝐞𝐫, 𝐯𝐬𝐚𝐤 𝐝𝐚𝐧 𝐳𝐧𝐨𝐯𝐚. 𝐕 𝐧𝐣𝐞𝐣 𝐧𝐢 𝐧𝐢𝐜̌ 𝐬𝐚𝐦𝐨𝐮𝐦𝐞𝐯𝐧𝐞𝐠𝐚.«
Država bo sanjala ozemlje, osvobojeno nadzora. Dialog z gledališčem, slavospev njegovi emancipatorni moči in možnostih domišljije v času, ki ga določa nasilje.
Režija in koncept: Jan Krmelj
Dramaturginja: Lučka Neža Peterlin
Avtorice in avtorji besedila: Jan Krmelj, Miranda Trnjanin, Filip Mramor, Diana Kolenc, Lučka Neža Peterlin, Klara Debeljak
Scenograf in oblikovalec videa: Dorian Šilec Petek
Avtorica glasbe: Paloma Pertot
Kostumografinja in grafična oblikovalka: Brina Vidic
Asistentka scenografa: Lucija Zuchhiati
Oblikovalec luči in tehnično vodstvo: Igor Remeta
Producentka: Nastja Kotnik Minik
Igrajo: Diana Kolenc, Filip Mramor, Miranda Trnjanin
Produkcija: Zavod Maska
Koprodukcija: Cankarjev dom
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ljubljana
Zahvala: SNG Drama Ljubljana in SNG Nova Gorica.
