Ivan Cankar: Na klancu #ponovitve

Ivan Cankar: Na klancu #ponovitve

Ivan Cankar:
𝗡𝗔 𝗞𝗟𝗔𝗡𝗖𝗨

tor., 14. apr. 2026, ob 10:00
sre., 15. apr. 2026, ob 10:00
pet., 17. apr. 2026, ob 10:00

Štihova dvorana, 20, 16* EUR

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *
Režija: 𝗝𝗲𝗿𝗻𝗲𝗷 𝗟𝗼𝗿𝗲𝗻𝗰𝗶

Igrata: 𝗧𝗮𝗺𝗮𝗿𝗮 𝗔𝘃𝗴𝘂𝘀̌𝘁𝗶𝗻 in 𝗚𝗿𝗲𝗴𝗼𝗿 𝗭𝗼𝗿𝗰
Vokal: 𝗣𝗶𝗽𝗮 𝗟𝗼𝗿𝗲𝗻𝗰𝗶 in 𝗠𝗮𝗿𝗹𝗼 𝗖̌𝗿𝗻𝗮𝗰

Avtor glasbe in asistent režiserja: 𝗭̌𝗶𝗴𝗮 𝗛𝗿𝗲𝗻
Scenografija: 𝗕𝗿𝗮𝗻𝗸𝗼 𝗛𝗼𝗷𝗻𝗶𝗸
Kostumografija: 𝗕𝗲𝗹𝗶𝗻𝗱𝗮 𝗥𝗮𝗱𝘂𝗹𝗼𝘃𝗶𝗰́
​​​​​​​Oblikovanje luči: 𝗝𝗲𝗿𝗻𝗲𝗷 𝗟𝗼𝗿𝗲𝗻𝗰𝗶, 𝗕𝗿𝗮𝗻𝗸𝗼 𝗛𝗼𝗷𝗻𝗶𝗸

Produkcija: 𝗖𝗮𝗻𝗸𝗮𝗿𝗷𝗲𝘃 𝗱𝗼𝗺
* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Maturitetno branje 2026

Roman 𝑵𝒂 𝒌𝒍𝒂𝒏𝒄𝒖 Ivana Cankarja ima izrazite literarne lastnosti, ki ga uvrščajo med temeljna dela slovenske moderne in socialno-psihološkega realizma. Njegova osrednja vrednost je v izjemno poglobljeni psihološki karakterizaciji likov, predvsem matere in hčere Francke, ki nista zgolj nosilki socialnega položaja, temveč notranje razklani, čustveno zapleteni osebnosti. Cankar z drobnimi, pogosto simbolno obarvanimi detajli razkriva notranje stiske, občutke krivde, ponižanja in hrepenenja, kar daje romanu velik čustveni in etični pomen.

Pomembna literarna odlika romana je tudi socialna kritičnost, ki pa ni plakatna ali moralistično neposredna, temveč subtilno vtkana v usode posameznikov. Revščina, razredna neenakost in brezizhodnost malega človeka so prikazane kot sistemski problem, ki razčloveča tako zatirane kot tudi tiste na oblasti. Klanec kot osrednji motiv deluje simbolno: predstavlja naporno, skoraj nemogočo pot navzgor, torej socialni vzpon, ki ostaja večinoma neuresničljiv, obenem pa tudi eksistencialno breme življenja. Posebna vrednost romana je Cankarjev slog, ki združuje realistično pripovednost z izrazito liričnostjo. Jezik je zgoščen, ritmičen, pogosto metaforičen, kar presega zgolj opisovanje zunanje stvarnosti in ustvarja močno razpoloženjsko atmosfero.
Pripovedni tempo je umirjen, premišljen, kar omogoča poglobljeno doživljanje notranjega sveta likov in poudarja občutek neizogibne usode. Roman odlikuje tudi etična in humanistična razsežnost. Cankar ne obsoja svojih likov, temveč jih razume in sočutno spremlja, pri čemer posebej izpostavlja materinsko žrtev kot eno temeljnih moralnih vrednot. Na klancu tako ni le socialni roman, temveč tudi globoko pretresljivo literarno delo o dostojanstvu, trpljenju in neuresničenem življenju, ki svojo aktualnost ohranja tudi v sodobnem branju.

*
»𝑁𝑖𝑘𝑜𝑙𝑖 𝑗𝑖ℎ 𝑛𝑒 𝑑𝑜𝑖𝑑𝑒𝑚!«, 𝑠𝑖 𝑗𝑒
𝑚𝑖𝑠𝑙𝑖𝑙𝑎 (𝐹𝑟𝑎𝑛𝑐𝑘𝑎) 𝑖𝑛 𝑧𝑎𝑧𝑑𝑒𝑙𝑜
𝑠𝑒 𝑗𝑖 𝑗𝑒, 𝑑𝑎 𝑏𝑖 𝑗𝑖ℎ 𝑛𝑒 𝑑𝑜𝑠̌𝑙𝑎 𝑛𝑖𝑘𝑜𝑙𝑖,
𝑐̌𝑒 𝑏𝑖 𝑡𝑒𝑘𝑙𝑎 𝑧 𝑛𝑗𝑖𝑚𝑖 𝑑𝑜 𝑘𝑜𝑛𝑐𝑎
𝑠𝑣𝑒𝑡𝑎 𝑖𝑛 𝑑𝑜 𝑘𝑜𝑛𝑐𝑎 𝑧̌𝑖𝑣𝑙𝑗𝑒𝑛𝑗𝑎.

– Jernej Lorenci

*

O ustvarjalcih: https://www.cd-cc.si/kultura/gledalisce-in-ples/na-klancu

foto: Peter Uhan / CD

Festival dijaške ustvarjalnosti TRANSGENERACIJE 2026

Festival dijaške ustvarjalnosti TRANSGENERACIJE 2026 bo letos v okviru kulturnovzgojnega programa Cankarjevega doma potekal v naslednji časovnih okvirih:
• od 13. do 21. aprila – gledališče in sodobni ples
• od 9. do 19. aprila – film, likovna umetnost, fotografija, strip

Tradicionalni festival sodobnih umetnosti v aprilu je namenjen prikazu gledališke, plesne, literarne, likovne, fotografske in video ustvarjalnosti dijakov iz vse Slovenije. Je prostor srečevanja mladih z različnimi umetniškimi izrazi, stališči in idejami, ki jih druži želja po ustvarjalnosti. Za sodelovanje se je treba prijaviti na razpis festivala.

Dela ocenijo in izberejo selektorji, priznani strokovnjaki z različnih področij. Festival bomo sklenili s podelitvijo priznanj najboljšim gledališkim in plesnim skupinam ter avtorjem izdelkov literarne, likovne, fotografske in video umetnosti.

Izbrano | Pia Prezelj: Bili smo trije

Izbrano | Pia Prezelj: Bili smo trije

SRE, 6. 5., ob 19.00
Izbrano
𝗣𝗶𝗮 𝗣𝗿𝗲𝘇𝗲𝗹𝗷: 𝘽𝙞𝙡𝙞 𝙨𝙢𝙤 𝙩𝙧𝙞𝙟𝙚

Vabimo vas na slavnosten dogodek ob izidu novega romana nagrajene avtorice in novinarke 𝗣𝗶𝗲 𝗣𝗿𝗲𝘇𝗲𝗹𝗷 z naslovom 𝘉𝘪𝘭𝘪 𝘴𝘮𝘰 𝘵𝘳𝘪𝘫𝘦 (Založba Goga, 2026). V romanu avtorica raziskuje teme identitete, družinske preteklosti, spomina in materinstva. Roman bodo v družbi avtorice v svet pospremili 𝗡𝗮𝘁𝗮š𝗮 𝗞𝗿𝗮𝗺𝗯𝗲𝗿𝗴𝗲𝗿, 𝗔𝗻𝗱𝗿𝗲𝗷 𝗛𝗼č𝗲𝘃𝗮𝗿 in 𝗕𝗼š𝘁𝗷𝗮𝗻 𝗡𝗮𝗿𝗮𝘁. Izbrane odlomke bo interpretirala 𝗡𝗮𝘁𝗮š𝗮 𝗕𝗮𝗿𝗯𝗮𝗿𝗮 𝗚𝗿𝗮č𝗻𝗲𝗿, za glasbeno podlago večera pa bo poskrbel 𝗠𝗮𝘁𝗶𝗷𝗮 𝗩𝗿𝗵𝗼𝗱𝗻𝗶𝗸 𝗦𝗺𝗿𝗲𝗸𝗮𝗿.

Mesto na dogodku si lahko zagotovite z brezplačno vstopnico na povezavi: https://olaii.com/event/10093/izbrano-pia-prezelj-bili-smo-trije/

“𝘓𝘦ž𝑎𝑙𝑎 𝘫𝘦 𝘪𝘯 č𝑢𝑡𝑖𝑙𝑎, 𝘥𝘢 𝘱𝘪𝘩𝘢 𝘷𝘢𝘯𝘫𝘰, 𝘱𝘪𝘩𝘢 𝘴𝘬𝘰𝘻𝘯𝘫𝘰, 𝘥𝘢 𝘷 𝘯𝘫𝘦𝘫 𝘱𝘳𝘦𝘷𝘳𝘢č𝑎 𝘪𝘯 𝘱𝘰𝘥𝘪𝘳𝘢 𝘵𝘪𝘴𝘵𝘰, 𝘬𝘢𝘳 𝘫𝘦 𝘣𝘪𝘭𝘰 𝘯𝘦𝘬𝘥𝘢𝘫 𝘵𝘳𝘥𝘯𝘰, 𝘥𝘢 č𝑟𝑒𝑝𝑖𝑛𝑗𝑒 𝘳𝘢𝘻𝘣𝘪𝘵𝘦𝘨𝘢 𝘳𝘢𝘻𝘯𝘢š𝑎 𝘪𝘯 𝘮𝘦š𝑎, 𝘥𝘢 𝘫𝘪𝘩 𝘯𝘪𝘬𝘢𝘬𝘰𝘳 𝘯𝘦 𝘣𝘰 𝘮𝘰𝘨𝘭𝘢 𝘯𝘦 𝘯𝘢𝘫𝘵𝘪 𝘯𝘦 𝘴𝘦𝘴𝘵𝘢𝘷𝘪𝘵𝘪.”

V romanu nas pisateljica popelje na oddaljeni severni otok in nam predstavi zapleten klobčič družinskih usod, ki ga je tragično pretrgala zgodovina. Med zgodbami o ribiških vdovah, bežečih esesovcih in dekletu, primoranem roditi stran od vsega, kar pozna, se rojevajo bližine, a tudi vse globlje negotovosti.

Pia Prezelj (1995) je pisateljica, prevajalka in novinarka kulturne redakcije časopisa Delo. Za svoje novinarsko delo je leta 2022 prejela nagrado watchdog – pes čuvaj, ki jo podeljuje Društvo novinarjev Slovenije. Za roman Težka voda (Goga, 2023) je prejela nagrado Društva slovenskih pisateljev za najboljši literarni prvenec leta. Roman je bil nominiran še za nagrado kresnik, kritiško sito in Cankarjevo nagrado, prevodne pravice pa so bile doslej prodane v pet jezikov. Bili smo trije je njen drugi roman.
__
Dogodek pripravljamo v sodelovanju z založbo Goga. Program Vodnikove domačije podpirata Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za knjigo RS.

Ob dnevu knjig za otroke | Praznujemo skupaj s knjižnimi junaki!

Ob dnevu knjig za otroke | Praznujemo skupaj s knjižnimi junaki!

TOR, 21. 4., ob 17.00
IBBY Slovenija ob svetovnem dnevu knjig za otroke
𝗣𝗿𝗮𝘇𝗻𝘂𝗷𝗲𝗺𝗼 𝘀𝗸𝘂𝗽𝗮𝗷 𝘀 𝗸𝗻𝗷𝗶ž𝗻𝗶𝗺𝗶 𝗷𝘂𝗻𝗮𝗸𝗶

Slovenska sekcija IBBY tradicionalno organizira praznovanje ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu knjig za otroke, skupaj s Sekcijo za mladinsko književnost pri DSP, Društvom Bralna značka Slovenije – ZPMS in revijo Otrok in knjiga, Mariborska knjižnica – letos znova v sodelovanju z Vodnikovo domačijo. Prisrčno vabljeni, da se nam pridružite 21. aprila 2026 ob 17. uri v Vodnikovi domačiji Šiška.

Dogodek bo uvedel pogovor glavne in odgovorne urednice revije Otrok in knjiga Andreje Erdlen z letošnjimi nominiranci za častno listo IBBY Andrejem E. Skubicem, Tanjo Komadina in Julijo Potrč Šavli, nominirancema za nagrado ALMA Petrom Svetino in Majo Kastelic ter nominirankama za Andersenovo nagrado Alenko Sottler in Anjo Štefan. Sledil bo pogovor z Nado Grošelj, prevajalko Pike Nogavičke in Muminov, ki so lani praznovali 80 let, ter ilustratorko Jelko Reichman, ki je pred petdesetimi leti ustvarila podobo Mačka Murija. Praznuje pa tudi Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, ki že 65 let skrbi, da se družimo s temi imenitnimi knjižnimi junaki. Obujali bomo spomine na ustvarjalna srečevanja z njimi in se gostili z dobrotami, ki se bodo iz knjig udejanile na naših krožnikih in v skodelicah ter prisluhnili Amelie Falk, ki bo zapela eno od legendarnih pesmi mačka Murija.

M. Solce in A. Jarry: U!-BU?

M. Solce in A. Jarry: U!-BU?

𝐌. 𝐒𝐨𝐥𝐜𝐞 𝐢𝐧 𝐀. 𝐉𝐚𝐫𝐫𝐲: 𝐔!-𝐁𝐔?
Lutkovno-igrani dada-kabaret

Starost 15+
Trajanje: 50 minut, brez odmora

📅 Ponovitev: 21. aprila, ob 19.30
📌🎟️ Dvorana Duše Počkaj, 14, 12* EUR
…………………………………………………………………….

𝗭̌𝗱𝗿𝗲𝗸 𝘀𝗺𝗼 𝗶𝗻 𝘃 𝘇̌𝗱𝗿𝗲𝗸 𝘀𝗲 𝗽𝗼𝘃𝗿𝗻𝗲𝗺𝗼.

Na presečišču političnega gledališča, teatra objekta, groteskne ždrekoperete in dadaističnega koncerta je v režiji Matije Solceta nastala nova gledališko-glasbena kompozicija po motivih slavne epopeje Alfreda Jarryja.

Kralj Ubu danes ne potrebuje aktualizacije, saj smo primorani amoralne, izprijene, požrešne, presrane, podrepne in pohlepne samozvane »kralje« prenašati na vsakem koraku. Za razliko od drame, ki je konec 19. stoletja zaradi svoje kontroverznosti vnesla nemir v francosko družbo, so v novi predstavi Teatra Matite besede postavljene v funkcijo zvočnih impulzov, označevalcev in hkrati razdiralcev besedila, ki se včasih sprevrže v lajež, drugič v glasbo, spet kdaj v prdo-simfonijo ali poetično masovno eksekucijo.

V svet UBU-izma, patafizike in ironične družbene kritike nas potegne peterica dadalitikov – igralcev, glasbenikov, animatorjev in samosvojih avtorjev –, ki z nekaj straniščnimi ščetkami, mimičnimi lutkami, bobni, klaviaturo, basom, tremi zadnjicami in dvema trebuhoma ubesedijo ter izvedejo to, česar si danes želimo vsi: služiti idiotu.

A »U!-BU?« nas ne pusti uživati ob pogledu na perfektno animacijo ritne odprtine. Provocira nas tudi z interakcijo z drugimi deli telesa – da o psiholoških pritiskih na naše statusne simbole, ideološke poglede ali religijo sploh ne govorimo. Tako kot se Ubu pri svojem delu poglobljeno loti vseh slojev prebivalstva, se v predstavi ustvarjalci dotaknejo kritike vseh tem – izvzemši sebe, saj vedo, da so na svojem področju največji poznavalci.

V to se lahko prepričate tudi sami na ekscentrično-dinamičnem kabaretu, ki bo gledalca nenasilno in nedemokratično prepričal v svoj edini prav.

𝗧𝗲𝗮𝘁𝗲𝗿 𝗷𝗲 𝗺𝗿𝘁𝗲𝘃! 𝗭̌𝗶𝘃𝗲𝗹 𝘁𝗲𝗮𝘁𝗲𝗿!
…………………………………………………………………….

Režija, glasba, soavtorstvo: Matija Solce
Avtorica likovne podobe, scenografka in kostumografka: Larisa Kazić
Avtor zaključnega songa Zatrubte prdelí v tubu: Filip Šebšajevič
Oblikovanje svetlobe: Matija Solce, Larisa Kazić
Igrajo: Filip Šebšajevič, Tines Špik, Miha Arh, Miha Razdrih, Matija Solce
Izdelava lutk: Polona Černe
Izdelava scenografije in rekvizitov: Sandra Birjukov, Polona Černe, Larisa Kazić

Produkcija: Teatro Matita
Koprodukcija: Cankarjev dom in Lutkovno gledališče Ljubljana

Projekt sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana