Silvan Omerzu: Cankar

Silvan Omerzu: Cankar

Silvan Omerzu:
𝗖𝗮𝗻𝗸𝗮𝗿

📅Premiera: 19. marca ob 20:00
📅Ponovitvi: 20. in 21. marca ob 20:00
📍Dvorana Duše Počkaj
🎫14, 12* EUR

Od 15. leta

Režiser in avtor likovne podobe: Silvan Omerzu
Avtor glasbe: Vasko Atanasovski
Lutkovna tehnologa: Silvan Omerzu, Žiga Lebar
Lektorica: Metka Damjan
Asistentka lektorice: Tjaša Pirnar
Oblikovalec svetlobe: Gregor Dvornik
Oblikovalca zvoka: Aljaž Fredi Novak, Tadej Špindler
Izdelovalci lutk: Silvan Omerzu, Žiga Lebar, Iztok Hrga
Izdelovalci scene in kostumov: Lucijan Jošt, Mitja Pastirk, Branko Caserman, Mojca Bernjak

Igralci: Barbara Jamšek, Miha Bezeljak, Uroš Kaurin, Gregor Prah

Lutkovno gledališče Maribor v koprodukciji s Cankarjevim domom in Umetniškim društvom Konj

– – – – – – – – – – –

Predstava Cankar je kompleksen in vizualno razplasten lutkovni portret enega največjih slovenskih literatov, Ivana Cankarja. Režiser in likovni avtor uprizoritve je Silvan Omerzu kot interpret Cankarjevega miselnega sveta. V predstavi bodo uporabljene lutke iz več obdobij Omerzujevega ustvarjanja predstavile tudi opis in razvoj Omerzujeve poetike in estetike.

Uprizoritev gradi na Cankarjevem izjemno bogatem opusu – črticah, dramah, romanih in pismih – ter se osredinja ob temah, ki so pretresale njegovo ustvarjalnost: hrepenenje, krivda, družbena neenakost, erotika, vera, smrt. Cankar ni le poklon pisatelju ob njegovi 150-letnici rojstva, temveč duhovita, ganljiva in tu pa tam mračna vizualna študija ustvarjalca, čigar misel je še zmeraj živa in navdihujoče aktualna. S prepletom lutkarske umetnosti, dramske priredbe in atmosferske podobe ustvarja svoj gledališki jezik, utelesitev Cankarjevih idej.

Uprizoritev prepleta različne lutkovne tehnologije, hkrati pa izhaja iz moči poetične scenografije, v kateri avtomati, maske, svetloba in sence ustvarjajo utelešen svet Cankarjevih notranjih pokrajin, tudi sanj, ob tem ko osrednja pripovedna nit temelji na izbranih pismih, ki jih lutkovni Cankar piše v različnih obdobjih življenja: materi, Ani Lušin, Etbinu Kristanu in Zofki Kveder. Poglavitni dramski blok uprizoritve predstavlja Cankarjeva drama Pohujšanje v dolini šentflorjanski, katere drugo dejanje je uprizorjeno v celoti z lutkami (javajke), prvo in tretje pa v obliki senčne in narativne interpretacije.

Gre za enega najvidnejših slovenskih ustvarjalcev sodobne lutkovne umetnosti, katerega ustvarjanje zaznamuje izrazita interdisciplinarnost na preseku likovnega in uprizoritvenega polja.

Predstavo režira in likovno oblikuje Silvan Omerzu, eden najvidnejših slovenskih umetnikov sodobne lutkovne umetnosti, znan po avtorskih uprizoritvah z izrazito poetiko, natančno mizansceno in prepoznavno vizualno govorico.

Silvan Omerzu (1955) je likovni in lutkovni umetnik. Po študiju na Pedagoški akademiji v Ljubljani se je zaposlil v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Leta 1983 je v Pragi končal specializacijo iz lutkovne scenografije in oblikovanja lutk. Po vrnitvi v Ljubljano je svojo avtorsko poetiko najizraziteje uresničeval v gledališču Konj, ki ga je ustanovil skupaj z režiserjem Janom Zakonjškom. Kot samostojni ustvarjalec je sodeloval tudi z Lutkovnim gledališčem Ljubljana, Lutkovnim gledališčem Maribor, Gledališčem Glej, Cankarjevim domom in Slovenskim mladinskim gledališčem ter v tujini. Predstave so gostovale na več mednarodnih festivalih na Hrvaškem, v Italiji, Češki, Franciji, Avstriji, Belgiji, Bosni in ZDA. V LGM je pustil pečat z izjemnimi in likovno izoblikovanimi uprizoritvami: Salto mortale (2012), Zlata ptica (2014), Sanje o zvezdi (2016), Zlatolaska in trije medvedi (2019), Besede iz hiše Karlstein (2017) ter Želodkova skrivnost (2022). Za svoje umetniško delo na področju likovnega in gledališkega ustvarjanja je prejel številne mednarodne in slovenske nagrade, med drugimi nagrado Prešernovega sklada (2006). Leta 2025 je prejel Klemenčičevo nagrado za življenjsko delo (UNIMA Slovenija).

foto: Boštjan Lah

M. Solce in A. Jarry: U!-BU?

M. Solce in A. Jarry: U!-BU?

Starost: 15+

𝐌. 𝐒𝐨𝐥𝐜𝐞 𝐢𝐧 𝐀. 𝐉𝐚𝐫𝐫𝐲: 𝐔!-𝐁𝐔?
Ponovitev: 20. marca, ob 20. uri
Kosovelova dvorana, 14, 12* EUR
…………………………………………………………………….

𝗭̌𝗱𝗿𝗲𝗸 𝘀𝗺𝗼 𝗶𝗻 𝘃 𝘇̌𝗱𝗿𝗲𝗸 𝘀𝗲 𝗽𝗼𝘃𝗿𝗻𝗲𝗺𝗼.

Na presečišču političnega gledališča, teatra objekta, groteskne ždrekoperete in dadaističnega koncerta je v režiji Matije Solceta nastala nova gledališko-glasbena kompozicija po motivih slavne epopeje Alfreda Jarryja.

Kralj Ubu danes ne potrebuje aktualizacije, saj smo primorani amoralne, izprijene, požrešne, presrane, podrepne in pohlepne samozvane »kralje« prenašati na vsakem koraku. Za razliko od drame, ki je konec 19. stoletja zaradi svoje kontroverznosti vnesla nemir v francosko družbo, so v novi predstavi Teatra Matite besede postavljene v funkcijo zvočnih impulzov, označevalcev in hkrati razdiralcev besedila, ki se včasih sprevrže v lajež, drugič v glasbo, spet kdaj v prdo-simfonijo ali poetično masovno eksekucijo.

V svet UBU-izma, patafizike in ironične družbene kritike nas potegne peterica dadalitikov – igralcev, glasbenikov, animatorjev in samosvojih avtorjev –, ki z nekaj straniščnimi ščetkami, mimičnimi lutkami, bobni, klaviaturo, basom, tremi zadnjicami in dvema trebuhoma ubesedijo ter izvedejo to, česar si danes želimo vsi: služiti idiotu.

A »U!-BU?« nas ne pusti uživati ob pogledu na perfektno animacijo ritne odprtine. Provocira nas tudi z interakcijo z drugimi deli telesa – da o psiholoških pritiskih na naše statusne simbole, ideološke poglede ali religijo sploh ne govorimo. Tako kot se Ubu pri svojem delu poglobljeno loti vseh slojev prebivalstva, se v predstavi ustvarjalci dotaknejo kritike vseh tem – izvzemši sebe, saj vedo, da so na svojem področju največji poznavalci.

V to se lahko prepričate tudi sami na ekscentrično-dinamičnem kabaretu, ki bo gledalca nenasilno in nedemokratično prepričal v svoj edini prav.

𝗧𝗲𝗮𝘁𝗲𝗿 𝗷𝗲 𝗺𝗿𝘁𝗲𝘃! 𝗭̌𝗶𝘃𝗲𝗹 𝘁𝗲𝗮𝘁𝗲𝗿!
…………………………………………………………………….

Režija, glasba, soavtorstvo: Matija Solce
Avtorica likovne podobe, scenografka in kostumografka: Larisa Kazić
Avtor zaključnega songa Zatrubte prdelí v tubu: Filip Šebšajevič
Oblikovanje svetlobe: Matija Solce, Larisa Kazić

Igrajo: Filip Šebšajevič, Tines Špik, Miha Arh, Miha Razdrih, Matija Solce

Izdelava lutk: Polona Černe
Izdelava scenografije in rekvizitov: Sandra Birjukov, Polona Černe, Larisa Kazić

Produkcija: Teatro Matita
Koprodukcija: Cankarjev dom in Lutkovno gledališče Ljubljana

Projekt sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana

Silvan Omerzu: Cankar

Silvan Omerzu: Cankar

Silvan Omerzu:
𝗖𝗮𝗻𝗸𝗮𝗿

📅Premiera: 19. marca ob 20:00
📅Ponovitvi: 20. in 21. marca ob 20:00
📍Dvorana Duše Počkaj
🎫14, 12* EUR

Od 15. leta

Režiser in avtor likovne podobe: Silvan Omerzu
Avtor glasbe: Vasko Atanasovski
Lutkovna tehnologa: Silvan Omerzu, Žiga Lebar
Lektorica: Metka Damjan
Asistentka lektorice: Tjaša Pirnar
Oblikovalec svetlobe: Gregor Dvornik
Oblikovalca zvoka: Aljaž Fredi Novak, Tadej Špindler
Izdelovalci lutk: Silvan Omerzu, Žiga Lebar, Iztok Hrga
Izdelovalci scene in kostumov: Lucijan Jošt, Mitja Pastirk, Branko Caserman, Mojca Bernjak

Igralci: Barbara Jamšek, Miha Bezeljak, Uroš Kaurin, Gregor Prah

Lutkovno gledališče Maribor v koprodukciji s Cankarjevim domom in Umetniškim društvom Konj

– – – – – – – – – – –

Predstava Cankar je kompleksen in vizualno razplasten lutkovni portret enega največjih slovenskih literatov, Ivana Cankarja. Režiser in likovni avtor uprizoritve je Silvan Omerzu kot interpret Cankarjevega miselnega sveta. V predstavi bodo uporabljene lutke iz več obdobij Omerzujevega ustvarjanja predstavile tudi opis in razvoj Omerzujeve poetike in estetike.

Uprizoritev gradi na Cankarjevem izjemno bogatem opusu – črticah, dramah, romanih in pismih – ter se osredinja ob temah, ki so pretresale njegovo ustvarjalnost: hrepenenje, krivda, družbena neenakost, erotika, vera, smrt. Cankar ni le poklon pisatelju ob njegovi 150-letnici rojstva, temveč duhovita, ganljiva in tu pa tam mračna vizualna študija ustvarjalca, čigar misel je še zmeraj živa in navdihujoče aktualna. S prepletom lutkarske umetnosti, dramske priredbe in atmosferske podobe ustvarja svoj gledališki jezik, utelesitev Cankarjevih idej.

Uprizoritev prepleta različne lutkovne tehnologije, hkrati pa izhaja iz moči poetične scenografije, v kateri avtomati, maske, svetloba in sence ustvarjajo utelešen svet Cankarjevih notranjih pokrajin, tudi sanj, ob tem ko osrednja pripovedna nit temelji na izbranih pismih, ki jih lutkovni Cankar piše v različnih obdobjih življenja: materi, Ani Lušin, Etbinu Kristanu in Zofki Kveder. Poglavitni dramski blok uprizoritve predstavlja Cankarjeva drama Pohujšanje v dolini šentflorjanski, katere drugo dejanje je uprizorjeno v celoti z lutkami (javajke), prvo in tretje pa v obliki senčne in narativne interpretacije.

Gre za enega najvidnejših slovenskih ustvarjalcev sodobne lutkovne umetnosti, katerega ustvarjanje zaznamuje izrazita interdisciplinarnost na preseku likovnega in uprizoritvenega polja.

Predstavo režira in likovno oblikuje Silvan Omerzu, eden najvidnejših slovenskih umetnikov sodobne lutkovne umetnosti, znan po avtorskih uprizoritvah z izrazito poetiko, natančno mizansceno in prepoznavno vizualno govorico.

Silvan Omerzu (1955) je likovni in lutkovni umetnik. Po študiju na Pedagoški akademiji v Ljubljani se je zaposlil v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Leta 1983 je v Pragi končal specializacijo iz lutkovne scenografije in oblikovanja lutk. Po vrnitvi v Ljubljano je svojo avtorsko poetiko najizraziteje uresničeval v gledališču Konj, ki ga je ustanovil skupaj z režiserjem Janom Zakonjškom. Kot samostojni ustvarjalec je sodeloval tudi z Lutkovnim gledališčem Ljubljana, Lutkovnim gledališčem Maribor, Gledališčem Glej, Cankarjevim domom in Slovenskim mladinskim gledališčem ter v tujini. Predstave so gostovale na več mednarodnih festivalih na Hrvaškem, v Italiji, Češki, Franciji, Avstriji, Belgiji, Bosni in ZDA. V LGM je pustil pečat z izjemnimi in likovno izoblikovanimi uprizoritvami: Salto mortale (2012), Zlata ptica (2014), Sanje o zvezdi (2016), Zlatolaska in trije medvedi (2019), Besede iz hiše Karlstein (2017) ter Želodkova skrivnost (2022). Za svoje umetniško delo na področju likovnega in gledališkega ustvarjanja je prejel številne mednarodne in slovenske nagrade, med drugimi nagrado Prešernovega sklada (2006). Leta 2025 je prejel Klemenčičevo nagrado za življenjsko delo (UNIMA Slovenija).

foto: Boštjan Lah

Not Standing/Alexander Vantournhout: Predznak // abonma Veličastni

Not Standing/Alexander Vantournhout: Predznak // abonma Veličastni

Not Standing/Alexander Vantournhout:
𝐏𝐫𝐞𝐝𝐳𝐧𝐚𝐤

Predznak priznanega flamskega koreografa Alexandra Vantournhouta vključuje osem akrobatskih plesalcev. Ti delujejo kot zobniki kolektivnega telesa, skupaj raziskujejo skoraj nemogoče ravnotežje, se medsebojno izzivajo in kljubujejo gravitaciji. S predstavo nadaljuje raziskavo razmerij med težnostjo, gibanjem, ravnotežjem in prostorskostjo. Poleg tal, ki so imela pomembno vlogo v njegovih prejšnjih delih, v tej predstavi plesni partner postane tudi stena.
Kolesje plesnega ustroja Predznaka sestavlja osem umetnikov, ki ob zvočni kulisi eksperimentalne rock glasbe raziskujejo ožine ravnotežja, si zastavljajo izzive in kljubujejo težnosti. S precizno kuriranimi, kaotičnimi gibalnimi krajinami Alexander Vantournhout v delu Predznak opravi nov premik v proučevanju razmerij med težnostjo, gibanjem, ravnotežjem in prostorskostjo. Poleg plesnega pòda, ki je pomembno vlogo odigral v delih Screws in Through the Grapevine, tu eden plesnih partnerjev postane stena.

Alexander Vantournhout (Bruselj, 1989) je cirkuške in akrobatske veščine študiral na ESAC (Ecole Supérieure des arts du cirque) ter sodobni ples na P.A.R.T.S.(Performing Arts Research and Training Studios) v Bruslju.
Njegov svojstveni gibalni jezik, na katerega so vplivale različne izobraževalne in delovne izkušnje, zaznamujeta dve stalnici: raziskovanje ustvarjalnega in kinetičnega potenciala pri fizičnih omejitvah ter interakcija ali meja med izvajalcem in predmetom. Njegova dela so bila deležna več nagrad, leta 2024 pa je prejel ultimo, najvišje priznanje za uprizoritveno umetnost v Flandriji. Je rezidenčni umetnik Kunstencentrum Viernulvier v Gentu in pridruženi umetnik pariškega kulturnega središča le Centquatre.

Zasnova & koreografija: Alexander Vantournhout
Soavtorji in izvajalci: Noémi Devaux, Axel Guérin, Patryk Kłos, Nick Robaey, Josse Roger/Mats Oosterveld/Alexander de Vries, Emmi Väisänen/Margaux Lissandre, Esse Vanderbruggen & Alexander Vantournhout/Chia-Hung Chung

Dramaturgija: Rudi Laermans & Sébastien Hendrickx
Plesna mojstra: Sandy Williams, Miguel do Vale
Kostumi: Patty Eggerickx; asistentka kostumografije: Isabelle Airaud
Glasba: This Heat
Lučno oblikovanje: Bert Van Dijck
Zvok: Ruben Nachtergaele
Tehnična ekipa na gostovanju: Bram Vandeghinste, Bert Van Dijck, Quentin Maes, Jonathan Maes, Siebe Coorevits, Lukas Vanhoutte
Logistika turneje: Frans Brood Productions
Vodja plesne skupine: Esther Maas
Tehnična koordinacija: Bram Vandeghinste
Produkcija & vodenje gostovanja: Kiki Verschueren & Janne Coonen

Produkcija: Not Standing/Alexander Vantournhout

Koprodukcija: le Centquatre, Pariz (FR), Kunstencentrum Viernulvier, Gent (BE), Julidans, Amsterdam (NL), Biennale de la Danse, Lyon (FR), Le Maillon, Strasbourg (FR), Les Halles de Schaerbeek (BE), MA scene nationale – Pays de Montbéliard (FR), La Passerelle, scene nationale de Saint-Brieuc (FR), Theater Freiburg (DE) & Le Carreau Scene nationale de Forbach et de l’Est mosellan (FR)

S podporo Tax Shelter Flandrija, programa davčne spodbude Belgijske zvezne vlade
Not Standing deluje s podporo flamske vlade.
Alexander Vantournhout je rezidenčni umetnik Kunstencentrum Viernulvier v Gentu in pridruženi umetnik pariškega kulturnega središča le Centquatre. Je kulturni ambasador mesta Roeselare, razvoj njegovih projektov pa podpira fundacija BNP Paribas.

⋯⋯⋯⋯⋯⋯⋯⋯⋯⋯⋯⋯
📅 18. marca ob 19.30
📍 Linhartova dvorana
⋯⋯⋯⋯⋯⋯⋯⋯⋯⋯⋯⋯

Generalni pokrovitelj abonmaja veličastni.: Petrol d.d., Ljubljana
Spletna medijska pokroviteljica: Parada plesa
Ustanovitelj in glavni sofinancer kulturno-umetniškega programa Cankarjevega doma: Ministrstvo za kulturo

Foto: Bart Grietens

29. Pripovedovalski festival

29. Pripovedovalski festival

Iz hudega časa v spokojno srce

Bleščeče telo v samoti
davna voda pada čezenj
polna miru
da bi v pršeče gmote
razmeglila v
se, kar ne (u)vidi
Svet je čudež. Strašna čarovnija, oprta na najvišje točke, sezidana iz žgočih oblakov. Spoznavni duh se požene v gibanje. Kako v biseru resnice uzreti čudež(no)/Kako v čudežu uzreti resnico?

Tjaša Koprivec Vuga

Celoten program: www.pripovedovalskifestival.si