»Lav iz in di er«

»Lav iz in di er«

Matevž Biber, Nejc Ropret, Matija Stipanič
»𝗟𝗔𝗩 𝗜𝗭 𝗜𝗡 𝗗𝗜 𝗘𝗥«
igralski avtorski projekt v sklopu Kabareta pri Belem zajcu

𝗣𝗿𝗲𝗺𝗶𝗲𝗿𝗲: 13., 14. in 15. 11. 2025 ob 20.00
𝗣𝗼𝗻𝗼𝘃𝗶𝘁𝘃𝗲:
17., 18., 21., 22., 24., 25., 27. in 28. 11. 2025 ob 20.00
23. in 30. 12. 2025 ob 20.00
3. 1. 2026 ob 20.00
Mali oder

𝗩𝗲č 𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶: https://www.sng-mb.si/event/lav-iz-in-di-er/

»Lav iz in di er« podpisujejo igralci Matevž Biber, Nejc Ropret in Matija Stipanič, ki že skoraj dve desetletji soustvarjajo v mariborski Drami. Tokrat bodo na oder stopili kot soavtorji in protagonisti – moški v najboljših letih, ki razmišljajo o tem, kam so izpuhtele mladostniške iluzije, kateri dogodki so bili gradniki in zaznamovalci, zakaj verjeti v gledališče, kaj za posameznike in družbo pomeni Voltairov poziv k »obdelovanju svojega vrta« in kako se starati, ne da bi ob tem izgubili samoironijo ali igrivost. V ospredje avtorskega projekta postavljajo sebe – igralce, kolege, očete, partnerje, brate, sinove –, a zagriznejo tudi v grenke sadeže generacije, ki živi v kakofoniji med dediščino egalitarnega socializma in narcisoidnega neoliberalnega kapitalizma.

Uprizoritev bo v avtohumornem slogu iskreno in brez (večini gledališčnikom tako ljubega in oklepajočega) cinizma izzivajoče dregnila v srce in dušo ter prinesla razlog za smeh. To je konec koncev ena redkih življenjskih katarz.

𝗜𝗴𝗿𝗮𝗷𝗼: Matevž Biber, Nejc Ropret, Matija Stipanič

𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮 𝗼𝗱𝗿𝘀𝗸𝗲 𝗮𝗱𝗮𝗽𝘁𝗮𝗰𝗶𝗷𝗲 𝗶𝗻 𝗱𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮: Maja Borin
𝗦𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Matic Gselman
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Suzana Rengeo
𝗞𝗼𝗿𝗲𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Cleopatra Purice
𝗟𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮: Metka Damjan
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰 𝗹𝘂č𝗶: Tomaž Bezjak
𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿 𝘃𝗶𝗱𝗲𝗮: Dino Ćurić
𝗜𝗻𝘀𝗽𝗶𝗰𝗶𝗲𝗻𝘁: Uroš Kus
Š𝗲𝗽𝗲𝘁𝗮𝗹𝗸𝗮: Karmen Živko

»Lav iz in di er«

»Lav iz in di er«

Matevž Biber, Nejc Ropret, Matija Stipanič
»𝗟𝗔𝗩 𝗜𝗭 𝗜𝗡 𝗗𝗜 𝗘𝗥«
igralski avtorski projekt v sklopu Kabareta pri Belem zajcu

𝗣𝗿𝗲𝗺𝗶𝗲𝗿𝗲: 13., 14. in 15. 11. 2025 ob 20.00
𝗣𝗼𝗻𝗼𝘃𝗶𝘁𝘃𝗲:
17., 18., 21., 22., 24., 25., 27. in 28. 11. 2025 ob 20.00
23. in 30. 12. 2025 ob 20.00
3. 1. 2026 ob 20.00
Mali oder

𝗩𝗲č 𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶: https://www.sng-mb.si/event/lav-iz-in-di-er/

»Lav iz in di er« podpisujejo igralci Matevž Biber, Nejc Ropret in Matija Stipanič, ki že skoraj dve desetletji soustvarjajo v mariborski Drami. Tokrat bodo na oder stopili kot soavtorji in protagonisti – moški v najboljših letih, ki razmišljajo o tem, kam so izpuhtele mladostniške iluzije, kateri dogodki so bili gradniki in zaznamovalci, zakaj verjeti v gledališče, kaj za posameznike in družbo pomeni Voltairov poziv k »obdelovanju svojega vrta« in kako se starati, ne da bi ob tem izgubili samoironijo ali igrivost. V ospredje avtorskega projekta postavljajo sebe – igralce, kolege, očete, partnerje, brate, sinove –, a zagriznejo tudi v grenke sadeže generacije, ki živi v kakofoniji med dediščino egalitarnega socializma in narcisoidnega neoliberalnega kapitalizma.

Uprizoritev bo v avtohumornem slogu iskreno in brez (večini gledališčnikom tako ljubega in oklepajočega) cinizma izzivajoče dregnila v srce in dušo ter prinesla razlog za smeh. To je konec koncev ena redkih življenjskih katarz.

𝗜𝗴𝗿𝗮𝗷𝗼: Matevž Biber, Nejc Ropret, Matija Stipanič

𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮 𝗼𝗱𝗿𝘀𝗸𝗲 𝗮𝗱𝗮𝗽𝘁𝗮𝗰𝗶𝗷𝗲 𝗶𝗻 𝗱𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮: Maja Borin
𝗦𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Matic Gselman
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Suzana Rengeo
𝗞𝗼𝗿𝗲𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Cleopatra Purice
𝗟𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮: Metka Damjan
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰 𝗹𝘂č𝗶: Tomaž Bezjak
𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿 𝘃𝗶𝗱𝗲𝗮: Dino Ćurić
𝗜𝗻𝘀𝗽𝗶𝗰𝗶𝗲𝗻𝘁: Uroš Kus
Š𝗲𝗽𝗲𝘁𝗮𝗹𝗸𝗮: Karmen Živko

Fedra

Fedra

Po motivih 𝘍𝘦𝘥𝘳𝘦 Jeana Racina in Seneke, Evripidovega 𝘏𝘪𝘱𝘰𝘭𝘪𝘵𝘢 in 𝘖𝘨𝘯𝘫𝘦𝘷 Marguerite Yourcenar priredil Tibor Hrs Pandur
𝗙𝗘𝗗𝗥𝗔

𝟱. 𝗶𝗻 𝟲. 𝟭𝟭. 𝟮𝟬𝟮𝟱 𝗼𝗯 𝟮𝟬.𝟬𝟬
𝟴. 𝟭𝟭. 𝟮𝟬𝟮𝟱 𝗼𝗯 𝟭𝟴.𝟬𝟬
Dvorana Frana Žižka

𝗩𝗲č 𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶: https://www.sng-mb.si/event/fedra/

Fedra v odrski priredbi Tiborja Hrs Pandurja skozi različne plasti antičnih referenc in sodobnih premislekov raziskuje arhetipsko zgodbo o ljubezni, strasti, politiki in usodi skozi prizmo več avtorjev: Evripidovega Hipolita, Senekove Fedre, Racinove tragedije Fedra ter sodobne interpretacije Marguerite Yourcenar Ognji. V ospredju drame ostaja želja kot gonila sila človeških odločitev in posledic, ki jih ima na posameznika in skupnost. Močna in angažirana dramska priredba z razgibanim in s poetičnim jezikom skozi fragmentirano dramaturgijo združuje različne interpretacije z močnimi monologi in z vizualno ekspresivnimi prizori. Sodobna dekonstrukcija mita odpira nova vprašanja o moči, želji in identiteti.

Fedra Jeana Racina (1639–1699), ki velja za največjo dramsko mojstrovino francoskega klasicizma, skozi tragično zgodbo o Tezejevi ženi, ki se zaljubi v svojega pastorka Hipolita, razkriva globine ljubezenske krivde in kazni, hrepenenj, osamljenosti, pomanjkanja milosti in sočutja. Govori o tem, kaj se zgodi, ko strast in sram postaneta instrument destrukcije ne le glavne junakinje, ampak vseh, ki se jih dotika vprašanje človekovega končnega smisla in problem človekove svobode. Fedra, ki je v evokaciji mitologije dedno zaznamovana in jo slepo vodi njena strastna ljubezen do pastorka Hipolita, je kompleksna osebnost, ki se sooča s svojo človečnostjo, z družinskimi vezmi in z družbenimi normami, dovoljenim in prepovedanim, sama pa je obsedena s svojo krivdo, ki jo doživlja hkrati kot užitek in bolečino.

𝗜𝗴𝗿𝗮𝗷𝗼: Nataša Matjašec Rošker, Branko Šturbej k. g., Petja Labović, Julija Klavžar, Minca Lorenci, Blaž Dolenc

𝗥𝗲ž𝗶𝘀𝗲𝗿𝗸𝗮: Livija Pandur
𝗗𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴: Tibor Hrs Pandur
𝗦𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Marko Japelj
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Leo Kulaš
𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿 𝗴𝗹𝗮𝘀𝗯𝗲: Branko Rožman
𝗞𝗼𝗿𝗲𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Tanja Zgonc
𝗟𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮: Metka Damjan
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗸𝗮 𝘃𝗶𝗱𝗲𝗮: Lina Rica
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗸𝗮 𝘀𝘃𝗲𝘁𝗹𝗼𝗯𝗲: Vesna Kolarec
𝗔𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗻𝘁𝗸𝗮 𝗸𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗮: Lara Kulaš
𝗦𝘃𝗲𝘁𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰 𝘇𝗮 𝗯𝗼𝗿𝗶𝗹𝗻𝗲 𝘃𝗲šč𝗶𝗻𝗲: Žiga Ozmec
𝗔𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗻𝘁𝗸𝗮 𝗹𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗲 (š𝘁𝘂𝗱𝗶𝗷𝘀𝗸𝗼): Zala Reich
𝐈𝐧𝐬𝐩𝐢𝐜𝐢𝐞𝐧𝐭: Jernej Jerovšek
Š𝐞𝐩𝐞𝐭𝐚𝐥𝐤𝐚: Polonca Rajšp

Fedra

Fedra

Po motivih 𝘍𝘦𝘥𝘳𝘦 Jeana Racina in Seneke, Evripidovega 𝘏𝘪𝘱𝘰𝘭𝘪𝘵𝘢 in 𝘖𝘨𝘯𝘫𝘦𝘷 Marguerite Yourcenar priredil Tibor Hrs Pandur
𝗙𝗘𝗗𝗥𝗔

𝟱. 𝗶𝗻 𝟲. 𝟭𝟭. 𝟮𝟬𝟮𝟱 𝗼𝗯 𝟮𝟬.𝟬𝟬
𝟴. 𝟭𝟭. 𝟮𝟬𝟮𝟱 𝗼𝗯 𝟭𝟴.𝟬𝟬
Dvorana Frana Žižka

𝗩𝗲č 𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶: https://www.sng-mb.si/event/fedra/

Fedra v odrski priredbi Tiborja Hrs Pandurja skozi različne plasti antičnih referenc in sodobnih premislekov raziskuje arhetipsko zgodbo o ljubezni, strasti, politiki in usodi skozi prizmo več avtorjev: Evripidovega Hipolita, Senekove Fedre, Racinove tragedije Fedra ter sodobne interpretacije Marguerite Yourcenar Ognji. V ospredju drame ostaja želja kot gonila sila človeških odločitev in posledic, ki jih ima na posameznika in skupnost. Močna in angažirana dramska priredba z razgibanim in s poetičnim jezikom skozi fragmentirano dramaturgijo združuje različne interpretacije z močnimi monologi in z vizualno ekspresivnimi prizori. Sodobna dekonstrukcija mita odpira nova vprašanja o moči, želji in identiteti.

Fedra Jeana Racina (1639–1699), ki velja za največjo dramsko mojstrovino francoskega klasicizma, skozi tragično zgodbo o Tezejevi ženi, ki se zaljubi v svojega pastorka Hipolita, razkriva globine ljubezenske krivde in kazni, hrepenenj, osamljenosti, pomanjkanja milosti in sočutja. Govori o tem, kaj se zgodi, ko strast in sram postaneta instrument destrukcije ne le glavne junakinje, ampak vseh, ki se jih dotika vprašanje človekovega končnega smisla in problem človekove svobode. Fedra, ki je v evokaciji mitologije dedno zaznamovana in jo slepo vodi njena strastna ljubezen do pastorka Hipolita, je kompleksna osebnost, ki se sooča s svojo človečnostjo, z družinskimi vezmi in z družbenimi normami, dovoljenim in prepovedanim, sama pa je obsedena s svojo krivdo, ki jo doživlja hkrati kot užitek in bolečino.

𝗜𝗴𝗿𝗮𝗷𝗼: Nataša Matjašec Rošker, Branko Šturbej k. g., Petja Labović, Julija Klavžar, Minca Lorenci, Blaž Dolenc

𝗥𝗲ž𝗶𝘀𝗲𝗿𝗸𝗮: Livija Pandur
𝗗𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴: Tibor Hrs Pandur
𝗦𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Marko Japelj
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Leo Kulaš
𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿 𝗴𝗹𝗮𝘀𝗯𝗲: Branko Rožman
𝗞𝗼𝗿𝗲𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Tanja Zgonc
𝗟𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮: Metka Damjan
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗸𝗮 𝘃𝗶𝗱𝗲𝗮: Lina Rica
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗸𝗮 𝘀𝘃𝗲𝘁𝗹𝗼𝗯𝗲: Vesna Kolarec
𝗔𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗻𝘁𝗸𝗮 𝗸𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗮: Lara Kulaš
𝗦𝘃𝗲𝘁𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰 𝘇𝗮 𝗯𝗼𝗿𝗶𝗹𝗻𝗲 𝘃𝗲šč𝗶𝗻𝗲: Žiga Ozmec
𝗔𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗻𝘁𝗸𝗮 𝗹𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗲 (š𝘁𝘂𝗱𝗶𝗷𝘀𝗸𝗼): Zala Reich
𝐈𝐧𝐬𝐩𝐢𝐜𝐢𝐞𝐧𝐭: Jernej Jerovšek
Š𝐞𝐩𝐞𝐭𝐚𝐥𝐤𝐚: Polonca Rajšp

Fedra

Fedra

Po motivih 𝘍𝘦𝘥𝘳𝘦 Jeana Racina in Seneke, Evripidovega 𝘏𝘪𝘱𝘰𝘭𝘪𝘵𝘢 in 𝘖𝘨𝘯𝘫𝘦𝘷 Marguerite Yourcenar priredil Tibor Hrs Pandur
𝗙𝗘𝗗𝗥𝗔

𝟱. 𝗶𝗻 𝟲. 𝟭𝟭. 𝟮𝟬𝟮𝟱 𝗼𝗯 𝟮𝟬.𝟬𝟬
𝟴. 𝟭𝟭. 𝟮𝟬𝟮𝟱 𝗼𝗯 𝟭𝟴.𝟬𝟬
Dvorana Frana Žižka

𝗩𝗲č 𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶: https://www.sng-mb.si/event/fedra/

Fedra v odrski priredbi Tiborja Hrs Pandurja skozi različne plasti antičnih referenc in sodobnih premislekov raziskuje arhetipsko zgodbo o ljubezni, strasti, politiki in usodi skozi prizmo več avtorjev: Evripidovega Hipolita, Senekove Fedre, Racinove tragedije Fedra ter sodobne interpretacije Marguerite Yourcenar Ognji. V ospredju drame ostaja želja kot gonila sila človeških odločitev in posledic, ki jih ima na posameznika in skupnost. Močna in angažirana dramska priredba z razgibanim in s poetičnim jezikom skozi fragmentirano dramaturgijo združuje različne interpretacije z močnimi monologi in z vizualno ekspresivnimi prizori. Sodobna dekonstrukcija mita odpira nova vprašanja o moči, želji in identiteti.

Fedra Jeana Racina (1639–1699), ki velja za največjo dramsko mojstrovino francoskega klasicizma, skozi tragično zgodbo o Tezejevi ženi, ki se zaljubi v svojega pastorka Hipolita, razkriva globine ljubezenske krivde in kazni, hrepenenj, osamljenosti, pomanjkanja milosti in sočutja. Govori o tem, kaj se zgodi, ko strast in sram postaneta instrument destrukcije ne le glavne junakinje, ampak vseh, ki se jih dotika vprašanje človekovega končnega smisla in problem človekove svobode. Fedra, ki je v evokaciji mitologije dedno zaznamovana in jo slepo vodi njena strastna ljubezen do pastorka Hipolita, je kompleksna osebnost, ki se sooča s svojo človečnostjo, z družinskimi vezmi in z družbenimi normami, dovoljenim in prepovedanim, sama pa je obsedena s svojo krivdo, ki jo doživlja hkrati kot užitek in bolečino.

𝗜𝗴𝗿𝗮𝗷𝗼: Nataša Matjašec Rošker, Branko Šturbej k. g., Petja Labović, Julija Klavžar, Minca Lorenci, Blaž Dolenc

𝗥𝗲ž𝗶𝘀𝗲𝗿𝗸𝗮: Livija Pandur
𝗗𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴: Tibor Hrs Pandur
𝗦𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Marko Japelj
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Leo Kulaš
𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿 𝗴𝗹𝗮𝘀𝗯𝗲: Branko Rožman
𝗞𝗼𝗿𝗲𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Tanja Zgonc
𝗟𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮: Metka Damjan
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗸𝗮 𝘃𝗶𝗱𝗲𝗮: Lina Rica
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗸𝗮 𝘀𝘃𝗲𝘁𝗹𝗼𝗯𝗲: Vesna Kolarec
𝗔𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗻𝘁𝗸𝗮 𝗸𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗮: Lara Kulaš
𝗦𝘃𝗲𝘁𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰 𝘇𝗮 𝗯𝗼𝗿𝗶𝗹𝗻𝗲 𝘃𝗲šč𝗶𝗻𝗲: Žiga Ozmec
𝗔𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗻𝘁𝗸𝗮 𝗹𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗲 (š𝘁𝘂𝗱𝗶𝗷𝘀𝗸𝗼): Zala Reich
𝐈𝐧𝐬𝐩𝐢𝐜𝐢𝐞𝐧𝐭: Jernej Jerovšek
Š𝐞𝐩𝐞𝐭𝐚𝐥𝐤𝐚: Polonca Rajšp