Od kod, dekle, si ti doma

Od kod, dekle, si ti doma

Lea Mihevc, Nik Žnidaršič
𝗢𝗗 𝗞𝗢𝗗, 𝗗𝗘𝗞𝗟𝗘, 𝗦𝗜 𝗧𝗜 𝗗𝗢𝗠𝗔
gostujoči avtorski projekt

𝟮𝟬. 𝗶𝗻 𝟮𝟮. 𝟭𝟮. 𝗼𝗯 𝟮𝟬.𝟬𝟬
𝗠𝗮𝗹𝗶 𝗼𝗱𝗲𝗿 𝗦𝗡𝗚 𝗠𝗮𝗿𝗶𝗯𝗼𝗿

𝗩𝗲č: https://www.sng-mb.si/event/od-kod-dekle-si-ti-doma/

Avtorski projekt Od kod, dekle, si ti doma igralke in glasbenice Lee Mihevc uprizarja razkol med javnim in intimnim kot prispodobo razmerja tujine in doma. Igralka z glasom, telesom in glasbenimi žanri išče potencialne odprtine v uveljavljenih formah, pričakovanjih, tudi klišejih, skozi katere bi lahko prodrla resnica kot notranji glas – intima. Sopostavlja vrsto dualnosti, jih povezuje, razlikuje in razrešuje. Raziskuje, kaj je njeno in kaj pripada drugim, kaj v igralskem – in človeškem – smislu pomeni biti (na voljo). Kdaj, če sploh, izgine potreba po pripadanju.

»Recimo, da se tokrat opisa dogodka lotimo podobno, kot bi se ga lotil Dolar, če bi pisal opise dogodkov, torej slovarsko in rahlo igrivo. Recimo, da se ukvarjamo s sliko dekleta, ki nosi nošo. In da sta naši ključni besedi dekle in noša. In da je bilo dekle na sliki nekoč model (če kaj takega sploh prenehaš biti, kot nikoli ne pozabiš, kako se vozi kolo), in to ne model kar tako, temveč model v tujini, in to ne samo v tujini, temveč v Meki kulture: v New Yorku. In da to dekle menja, kar je, ker je menjati lažje kot biti. Dekle nosi maske, dekle se skriva, zakriva, pokriva in prekriva v/z modo, da izpade kot nekaj, kar ni. Ali kot nekaj, kar bi morda morala biti. To dekle se torej odeva v nošo, da prekrije nošo (ki jo v tem pomenu – če verjamemo slovarju – ponavadi uporabljamo s prilastkom). Svoj izvor, svoj vir, svoje območje, dobo in sloj skriva z uveljavljenimi kroji oblačil, obutve, vzorcev blaga in modnih dodatkov. Da bi prekrilo, da je doraslo in neporočeno ali da je doraščajoča oseba ženskega spola ali da je neporočeno in v ljubezenskem odnosu s fantom. Dekle torej nekaj še ni. Dekletu nekaj manjka. Dekle je identiteta z mankom. Morda starost, morda prava (torej poročena, potrjena) ljubezen, morda dostojanstvo (dekle s prilastkom – kot ima lahko prilastek tudi noša – je vendarle vlačuga, vlačuga pa je zgolj ženska brez dostojanstva, ženska, ki se ne drži pravil ljubezenske zveze – na tem mestu nismo več igrivi, temveč sarkastični). A to dekle poje. To dekle poje, da ne govori, ker je lažje lagati in zakrivati s tujimi besedami (tako ne lastnimi kot tudi iz tujine, torej v drugem jeziku). Kot pravi Dolar, ko piše o glasu, ki poje: ‘Hitro vidimo, da je petje slaba komunikacija, tako rekoč motnja v komunikaciji. […] Glasu je naloženo, da postane nosilec ekspresije v nasprotju s pomenom.’ Ta ekspresija pa nekaj povzroča, moramo dodati v primeru našega dekleta. Ne vpliva samo na poslušalce (kar je cilj in želja dekleta), temveč tudi nanj. Ko dekle na sliki poje, da bi zbežalo od sebe, se s tem hkrati približuje sebi, ujeto je na krožnici, na kateri leži točka, ki se ji poskuša izogniti. Ko poje, se krožnica razklene, spremeni se v lok, ki postaja vedno krajši, dekle beži od sebe k sebi. Ko se ujame za svoj rep, ne more nikamor več. Ujeto je, lok se je spremenil v točko (od katere je bežalo), dekle pa ne more nikamor več. Čas je za soočenje in vprašanje: ‘Od kod, dekle, si ti doma?’ (Nik Žnidaršič, iz gledališkega lista)

𝗜𝗴𝗿𝗮: Lea Mihevc

𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮 𝗸𝗼𝗻𝗰𝗲𝗽𝘁𝗮 𝗶𝗻 𝗴𝗹𝗮𝘀𝗯𝗲𝗻𝗲𝗴𝗮 𝗮𝗿𝗮𝗻ž𝗺𝗮𝗷𝗮: Lea Mihevc
𝗗𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴: Nik Žnidaršič
𝗣𝗿𝗼𝗱𝘂𝗸𝗰𝗶𝗷𝗮: AGRFT UL in Cankarjev dom Ljubljana

Amadeus

Amadeus

Peter Shaffer
𝗔𝗠𝗔𝗗𝗘𝗨𝗦

19. in 20. 12. 2025 ob 20.00
Dvorana Frana Žižka

𝗩𝗲č 𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶: https://www.sng-mb.si/event/amadeus/

Peter Shaffer (1926–2016), s številnimi prestižnimi nagradami ovenčan angleški dramatik, scenarist in romanopisec, se je v svoji najbolj znani drami Amadeus izkazal kot mojster karakterizacij oseb, odličnih dialogov in sijajnih dramskih situacij, v katerih povzema zgodovinske okoliščine in natančno izrisuje psihološke profile protagonistov. Drama je napisana v stilu retrospektivne dramaturgije in kot taka omogoča širokopotezno epsko režijo ter mnogo priložnosti za izvrstne igralske stvaritve. Amadeus je bil krstno izveden leta 1979, svetovno slavo pa je drama dosegla po zaslugi istoimenskega Formanovega filma iz leta 1984. Amadeus temelji na izmišljeni pripovedi (mitu) o življenju in medsebojnem rivalstvu skladateljev Wolfganga Amadeusa Mozarta (1756–1791) in Antonia Salierija (1750–1825).

V dramo nas uvede pripovedovalec, utrujeni starec Salieri, in nas potem ves čas prek svojih spominov na Mozarta vodi skoznjo. Salieri je v svojem nagovarjanju občinstva pretresljivo iskren, s čimer avtor razkriva njegovo osebno stisko, pravzaprav tragičnost. Paralelno poteka samostojna zgodba težavnega vsakdanjega življenja Mozarta in njegove žene Konstance. V dramo so neposredno vključena nekatera velika Mozartova dela: Beg iz Seraja, Figarova svatba, Don Giovanni, Čarobna piščal in Rekviem. Salieri dela končni obračun s svojim življenjem in z Bogom, ki mu neizmerno zameri, da je Mozartu kot osebnostno ničvrednemu človeku podaril takšen glasbeni genij, njemu kot krepostnemu človeku pa ne oziroma še več, dal mu je sposobnost, da genialnost Mozartove glasbe razume, ne more pa je ustvarjati. V svojih mladih letih je Mozartovo glasbo oboževal, zato si ga je zelo želel osebno spoznati. Toda ko se to zgodi, je nad Mozartovo pojavo popolnoma zgrožen. Salieri se z Mozartom in njegovo ženo osebno spoprijatelji, da bi lahko vplival na potek Mozartove kariere na dunajskem dvoru, kjer mu nikakor ni všeč, da je Mozarta vzel v zaščito cesar Jožef II. in mu s tem omogočil umetniški razcvet. Sledijo različne intrige, do končne, ko Salieri ponoči kot mračna senca obiskuje umirajočega Mozarta, ki sklada Rekviem.

Dramo je režiral Aleksandar Popovski, katerega režije odlikujeta filmska slikovitost upodabljanja dramskih situacij in poglobljena karakterizacija dramskih oseb. Rad ima dobro povedane in psihološko bogate zgodovinske zgodbe, ki jih povezuje z današnjim časom.

𝗜𝗴𝗿𝗮𝗷𝗼: Aleš Valič k. g., Žan Koprivnik, Julija Klavžar, Davor Herga, Matija Stipanič, Matevž Biber, Katarina Barbara Krnjak k. g., Sofia Ticchi k. g., Tina Rojko k. g., Eva Mlakar Poštrak k. g., Boris Cavazza k. g. (glas)

𝗥𝗲ž𝗶𝘀𝗲𝗿: Aleksandar Popovski
𝗣𝗿𝗲𝘃𝗮𝗷𝗮𝗹𝗲𝗰: Branko Gradišnik
𝗦𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Vanja Magić
𝗟𝗶𝗸𝗼𝘃𝗻𝗮 𝗼𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗸𝗮: Monika Milas
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Marita Ćopo
𝗞𝗼𝗿𝗲𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Rosana Hribar
𝗔𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗻𝘁 𝗿𝗲ž𝗶𝘀𝗲𝗿𝗷𝗮: Luka Marcen
𝗧𝗲𝗵𝗻𝗶č𝗻𝗶 𝘀𝘃𝗲𝘁𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰: Jože Šnuderl
𝗟𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮: Metka Damjan
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰 𝘀𝘃𝗲𝘁𝗹𝗼𝗯𝗲: Sašo Bekafigo
𝗔𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗻𝘁𝗸𝗮 𝗸𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗲: Mia Popovska
𝗜𝗻š𝗽𝗶𝗰𝗶𝗲𝗻𝘁: Jernej Jerovšek
Š𝗲𝗽𝗲𝘁𝗮𝗹𝗸𝗮: Polonca Rajšp

KRONOS ARTHANATOS

KRONOS ARTHANATOS

𝗞𝗥𝗢𝗡𝗢𝗦 𝗔𝗥𝗧𝗛𝗔𝗡𝗔𝗧𝗢𝗦
glasbeno-filozofski teater o eksistencialnem obredu časa in smrti

𝟭𝟮. 𝟭𝟮. 𝟮𝟬𝟮𝟱 𝗼𝗯 𝟮𝟬.𝟬𝟬
𝗠𝗮𝗹𝗶 𝗼𝗱𝗲𝗿 𝗦𝗡𝗚 𝗠𝗮𝗿𝗶𝗯𝗼𝗿

𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿𝘀𝗸𝗮 𝗴𝗹𝗮𝘀𝗯𝗮 𝗶𝗻 𝗴𝗹𝗮𝘀𝗯𝗲𝗻𝗮 𝗿𝗲ž𝗶𝗷𝗮: Vasko Atanasovski
𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿𝘀𝗸𝗼 𝗯𝗲𝘀𝗲𝗱𝗶𝗹𝗼 𝗶𝗻 𝗱𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴𝗶𝗷𝗮: dr. Magdalena Germek
𝗣𝗼𝘀𝗲𝗯𝗻𝗶 𝗴𝗼𝘀𝘁𝗷𝗲: Samo Granda, Vladimir Vlaškalić (posneti glas), Godalni kvartet MINT

»Rojen sem. To je katastrofa.«

Katastrofa, sprašujete? Bogoskrunstvo? Morda. Morda pa je to le izjava o vrženosti v čas in v pričakovanja, ki nas prehitevajo. V odgovornosti, ki nas določajo. V telesa in misli, s katerimi se moramo šele nekako znajti. Naša bit je dolg, ki ga družba morda nikoli ne odpiše.

Draga publika, pridite, če ste pripravljeni videti, kaj se skriva za našim plačilom. Prva žrtev je vedno narcistična resnica o nas samih.

Po navdihu izvirnega projekta Arthanatos, ki sta ga zasnovala filozofinja dr. Magdalena Germek in skladatelj ter glasbenik Vasko Atanasovski, prihaja Kronos Arthanatos – nadaljevanje, ki ni ponovitev, temveč transformacija.

Arthanatos izhaja iz neprekinjenega filozofskega raziskovanja, ki ga glasba prevaja v čustven izraz in prostor kontemplacije. Vsaka izvedba je unikatna, drugačna, neponovljiva. Po krogu gostovanj v Ljubljani, Novi Gorici, Splitu in Dunaju se vračamo v rojstno mesto – v Maribor, kjer je Arthanatos prvič zadihal.

Kot gost bo tokrat v vlogi igralca nastopil Samo Granda, sicer dr. med., specialist za kardiologijo. Spremljal pa ga bo notranji glas misli, ki ga bo posnel vrhunski dramski igralec Vladimir Vlaškalić. V originalni glasbi Vaska Atanasovskega bo godalni kvartet Mint godel smrt, ki se ne zgodi na koncu, ampak v vsakem trenutku, ki ga ne znamo živeti.

Draga publika,
Dobrodošli v Kronos Arthanatos.

Na odru se srečajo štirje glasovi:
Magdalena Germek – filozofinja, pripovedovalka
Vasko Atanasovski – glasbenik
Samo Granda – igralec
Vladimir Vlaškalić – posneti glas
Godalni kvartet Mint: Mojca Batič – violina, Sandi Baitokova – violina, Barbara Grahor Vovk – viola, Neža Verstovšek – violončelo

Produkcija: Vasko Atanasovski, Zavod Melem
Koprodukcija: SNG Maribor, Zavod Glasbarium
Projekt financira: Mestna občina Maribor

Kot noč in dan

Kot noč in dan

Cvetka Sokolov, Maja Borin
𝗞𝗢𝗧 𝗡𝗢Č 𝗜𝗡 𝗗𝗔𝗡

6. 12. 2025 ob 11.00
26. 12. 2025 ob10.00
9. 1. 2026 ob 17.00
10. in 31. 1. 2026 ob 11.00
Komorni oder

𝗩𝗲č 𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶: https://www.sng-mb.si/event/kot-noc-in-dan/

Nova otroška uprizoritev je nastala po knjižni predlogi priznane slovenske pisateljice Cvetke Sokolov Kot noč in dan. V njej nastopata Barbara in Dominik, najboljša prijatelja, stara devet let, ki sta si različna kot noč in dan. Zabavne situacije, njuna nasprotovanja, prepirljivi dialogi, monološki razmisleki, nepričakovani zasuki in pronicljive domislice so sooblikovali podobo dekliško-fantovskega sveta, ki pa je vse prej kot črno-bel. V eni šolski uri igralca učencem približata ne le duhovite situacije, ki nastajajo med najboljšima prijateljema, pač pa skozi režijsko postavitev Mateje Kokol z uporabo raznovrstnih gledaliških praks učiteljem pokažeta, kako prirediti knjižno besedilo za potrebe uprizoritve, kako učilnico uporabiti kot »oder« ali kako samo z uporabo rekvizitov ustvarjati vsakič nove dogajalne prostore in s preprostimi sredstvi v razredu pričarati čisto pravo gledališko uprizoritev.

Uprizoritev, za katero je odrsko adaptacijo spisala dramaturginja Maja Borin, je nastala v sklopu trajnostnega gledališča, ki ga mariborska Drama uresničuje v mednarodnem projektu STAGES.

𝗜𝗴𝗿𝗮𝘁𝗮: Eva Kraš, Viktor Hrvatin Meglič

𝗥𝗲ž𝗶𝘀𝗲𝗿𝗸𝗮: Mateja Kokol
𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮 𝗼𝗱𝗿𝘀𝗸𝗲 𝗽𝗿𝗶𝗿𝗲𝗱𝗯𝗲 𝗶𝗻 𝗱𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮: Maja Borin
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Suzana Rengeo
𝗟𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮: Zala Reich
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰 𝘀𝘃𝗲𝘁𝗹𝗼𝗯𝗲: Darjan Domadenik

Gospa ministrica

Gospa ministrica

Branislav Nušić
𝗚𝗢𝗦𝗣𝗔 𝗠𝗜𝗡𝗜𝗦𝗧𝗥𝗜𝗖𝗔

𝗣𝗿𝗲𝗺𝗶𝗲𝗿𝗮: 20. in 21. 11. 2025 ob 20.00
𝗣𝗼𝗻𝗼𝘃𝗶𝘁𝘃𝗲:
22., 24. in 25. 11. 2025 ob 20.00
13., 15. in 17. 12. ob 20.00 ter 31. 12. 2025 ob 18.00
3. 1. 2026 ob 20.00
Dvorana Frana Žižka

𝗩𝗲č 𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶: https://www.sng-mb.si/event/gospa-ministrica/

Kultna srbska klasika Gospa ministrica Branislava Nušića je komedija značajev, postavljena v okvir družbene satire. Zgodba o družbenem vzponu gospe Živke Popović razkriva brezčasne mehanizme, ki jih poganjajo nečimrnost, neukost, pohlep, ignoranca in želja po družbeni potrditvi. Poprejšnja gospodinja tako rekoč čez noč – zaradi moževega nenadno pridobljenega visokega političnega statusa – postane pomembna in vplivna dama. Odslej je vsak njen korak premišljena, »statusu primerna« kalkulacija. Stopila je v svet, kjer je oblast pomembnejša od etike, navidezna uglednost močnejša od človečnosti in kjer se meja med zasebnim in političnim nevarno briše. V želji po nadzoru in uveljavitvi novega statusa gre Živka celo tako daleč, da hladnokrvno odloča tudi o tem, kako bo najbolje unovčila hčerkin »zakonski kapital«.

Veljko Mićunović, uspešen črnogorsko-srbski režiser, bo uprizoritveno izostril Nušićevo družbeno satiro in v sodobni interpretaciji skozi smeh razgalil ambiciozno in pohlepno človeško naravo ter asociativno izrisal podobe današnjih »gospic« – novopečenih hipnih zvezd in vplivnic.

𝗜𝗴𝗿𝗮𝗷𝗼: Kristijan Ostanek, Ksenija Mišič, Julija Klavžar, Gaja Filač, Blaž Dolenc, Vojko Belšak, Žan Koprivnik, Petja Labović, Davor Herga, Viktor Hrvatin Meglič, Irena Varga, Minca Lorenci, Mirjana Šajinović, Gorazd Žilavec

𝗥𝗲ž𝗶𝘀𝗲𝗿: Veljko Mićunović
𝗣𝗿𝗲𝘃𝗮𝗷𝗮𝗹𝗸𝗮: Mojca Marič
𝗗𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴, 𝗮𝘃𝘁𝗼𝗿 𝗽𝗿𝗶𝗿𝗲𝗱𝗯𝗲: Slobodan Obradović
𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿 𝗽𝗿𝗶𝗿𝗲𝗱𝗯𝗲: Veljko Mićunović
𝗟𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮: Mojca Marič
𝗦𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Zorana Petrov
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Leo Kulaš
𝗦𝗸𝗹𝗮𝗱𝗮𝘁𝗲𝗹𝗷𝗶𝗰𝗮: Nevena Glušica
𝗜𝗻𝘀𝗽𝗶𝗰𝗶𝗲𝗻𝘁: Jernej Jerovšek
Š𝗲𝗽𝗲𝘁𝗮𝗹𝗸𝗮: Polonca Rajšp