by #vednoaktualno | Dec 21, 2025
Matevž Biber, Nejc Ropret, Matija Stipanič
»𝗟𝗔𝗩 𝗜𝗭 𝗜𝗡 𝗗𝗜 𝗘𝗥«
igralski avtorski projekt v sklopu Kabareta pri Belem zajcu
𝗣𝗿𝗲𝗺𝗶𝗲𝗿𝗲: 13., 14. in 15. 11. 2025 ob 20.00
𝗣𝗼𝗻𝗼𝘃𝗶𝘁𝘃𝗲:
17., 18., 21., 22., 24., 25., 27. in 28. 11. 2025 ob 20.00
23. in 30. 12. 2025 ob 20.00
3., 5. in 13. 1. ob 20.00 ter 17. 1. 2026 ob 18.00
Mali oder
𝗩𝗲č 𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶: https://www.sng-mb.si/event/lav-iz-in-di-er/
»Lav iz in di er« podpisujejo igralci Matevž Biber, Nejc Ropret in Matija Stipanič, ki že skoraj dve desetletji soustvarjajo v mariborski Drami. Tokrat bodo na oder stopili kot soavtorji in protagonisti – moški v najboljših letih, ki razmišljajo o tem, kam so izpuhtele mladostniške iluzije, kateri dogodki so bili gradniki in zaznamovalci, zakaj verjeti v gledališče, kaj za posameznike in družbo pomeni Voltairov poziv k »obdelovanju svojega vrta« in kako se starati, ne da bi ob tem izgubili samoironijo ali igrivost. V ospredje avtorskega projekta postavljajo sebe – igralce, kolege, očete, partnerje, brate, sinove –, a zagriznejo tudi v grenke sadeže generacije, ki živi v kakofoniji med dediščino egalitarnega socializma in narcisoidnega neoliberalnega kapitalizma.
Uprizoritev bo v avtohumornem slogu iskreno in brez (večini gledališčnikom tako ljubega in oklepajočega) cinizma izzivajoče dregnila v srce in dušo ter prinesla razlog za smeh. To je konec koncev ena redkih življenjskih katarz.
𝗜𝗴𝗿𝗮𝗷𝗼: Matevž Biber, Nejc Ropret, Matija Stipanič
𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮 𝗼𝗱𝗿𝘀𝗸𝗲 𝗮𝗱𝗮𝗽𝘁𝗮𝗰𝗶𝗷𝗲 𝗶𝗻 𝗱𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮: Maja Borin
𝗦𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Matic Gselman
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Suzana Rengeo
𝗞𝗼𝗿𝗲𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Cleopatra Purice
𝗟𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮: Metka Damjan
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰 𝗹𝘂č𝗶: Tomaž Bezjak
𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿 𝘃𝗶𝗱𝗲𝗮: Dino Ćurić
𝗜𝗻𝘀𝗽𝗶𝗰𝗶𝗲𝗻𝘁: Uroš Kus
Š𝗲𝗽𝗲𝘁𝗮𝗹𝗸𝗮: Karmen Živko
by #vednoaktualno | Dec 21, 2025
Lea Mihevc, Nik Žnidaršič
𝗢𝗗 𝗞𝗢𝗗, 𝗗𝗘𝗞𝗟𝗘, 𝗦𝗜 𝗧𝗜 𝗗𝗢𝗠𝗔
gostujoči avtorski projekt
𝟮𝟬. 𝗶𝗻 𝟮𝟮. 𝟭𝟮. 𝗼𝗯 𝟮𝟬.𝟬𝟬
𝗠𝗮𝗹𝗶 𝗼𝗱𝗲𝗿 𝗦𝗡𝗚 𝗠𝗮𝗿𝗶𝗯𝗼𝗿
𝗩𝗲č: https://www.sng-mb.si/event/od-kod-dekle-si-ti-doma/
Avtorski projekt Od kod, dekle, si ti doma igralke in glasbenice Lee Mihevc uprizarja razkol med javnim in intimnim kot prispodobo razmerja tujine in doma. Igralka z glasom, telesom in glasbenimi žanri išče potencialne odprtine v uveljavljenih formah, pričakovanjih, tudi klišejih, skozi katere bi lahko prodrla resnica kot notranji glas – intima. Sopostavlja vrsto dualnosti, jih povezuje, razlikuje in razrešuje. Raziskuje, kaj je njeno in kaj pripada drugim, kaj v igralskem – in človeškem – smislu pomeni biti (na voljo). Kdaj, če sploh, izgine potreba po pripadanju.
»Recimo, da se tokrat opisa dogodka lotimo podobno, kot bi se ga lotil Dolar, če bi pisal opise dogodkov, torej slovarsko in rahlo igrivo. Recimo, da se ukvarjamo s sliko dekleta, ki nosi nošo. In da sta naši ključni besedi dekle in noša. In da je bilo dekle na sliki nekoč model (če kaj takega sploh prenehaš biti, kot nikoli ne pozabiš, kako se vozi kolo), in to ne model kar tako, temveč model v tujini, in to ne samo v tujini, temveč v Meki kulture: v New Yorku. In da to dekle menja, kar je, ker je menjati lažje kot biti. Dekle nosi maske, dekle se skriva, zakriva, pokriva in prekriva v/z modo, da izpade kot nekaj, kar ni. Ali kot nekaj, kar bi morda morala biti. To dekle se torej odeva v nošo, da prekrije nošo (ki jo v tem pomenu – če verjamemo slovarju – ponavadi uporabljamo s prilastkom). Svoj izvor, svoj vir, svoje območje, dobo in sloj skriva z uveljavljenimi kroji oblačil, obutve, vzorcev blaga in modnih dodatkov. Da bi prekrilo, da je doraslo in neporočeno ali da je doraščajoča oseba ženskega spola ali da je neporočeno in v ljubezenskem odnosu s fantom. Dekle torej nekaj še ni. Dekletu nekaj manjka. Dekle je identiteta z mankom. Morda starost, morda prava (torej poročena, potrjena) ljubezen, morda dostojanstvo (dekle s prilastkom – kot ima lahko prilastek tudi noša – je vendarle vlačuga, vlačuga pa je zgolj ženska brez dostojanstva, ženska, ki se ne drži pravil ljubezenske zveze – na tem mestu nismo več igrivi, temveč sarkastični). A to dekle poje. To dekle poje, da ne govori, ker je lažje lagati in zakrivati s tujimi besedami (tako ne lastnimi kot tudi iz tujine, torej v drugem jeziku). Kot pravi Dolar, ko piše o glasu, ki poje: ‘Hitro vidimo, da je petje slaba komunikacija, tako rekoč motnja v komunikaciji. […] Glasu je naloženo, da postane nosilec ekspresije v nasprotju s pomenom.’ Ta ekspresija pa nekaj povzroča, moramo dodati v primeru našega dekleta. Ne vpliva samo na poslušalce (kar je cilj in želja dekleta), temveč tudi nanj. Ko dekle na sliki poje, da bi zbežalo od sebe, se s tem hkrati približuje sebi, ujeto je na krožnici, na kateri leži točka, ki se ji poskuša izogniti. Ko poje, se krožnica razklene, spremeni se v lok, ki postaja vedno krajši, dekle beži od sebe k sebi. Ko se ujame za svoj rep, ne more nikamor več. Ujeto je, lok se je spremenil v točko (od katere je bežalo), dekle pa ne more nikamor več. Čas je za soočenje in vprašanje: ‘Od kod, dekle, si ti doma?’ (Nik Žnidaršič, iz gledališkega lista)
𝗜𝗴𝗿𝗮: Lea Mihevc
𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮 𝗸𝗼𝗻𝗰𝗲𝗽𝘁𝗮 𝗶𝗻 𝗴𝗹𝗮𝘀𝗯𝗲𝗻𝗲𝗴𝗮 𝗮𝗿𝗮𝗻ž𝗺𝗮𝗷𝗮: Lea Mihevc
𝗗𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴: Nik Žnidaršič
𝗣𝗿𝗼𝗱𝘂𝗸𝗰𝗶𝗷𝗮: AGRFT UL in Cankarjev dom Ljubljana
by #vednoaktualno | Dec 21, 2025
Andrej Predin
𝗠𝗜𝗖𝗔 𝗣𝗥𝗜 𝗕𝗔𝗕𝗜𝗖𝗜
𝟮𝟬. 𝟭𝟮. 𝟮𝟬𝟮𝟱 𝗼𝗯 𝟭𝟬.𝟬𝟬
𝟭𝟳. 𝟭. 𝟮𝟬𝟮𝟲 𝗼𝗯 𝟭𝟬.𝟬𝟬
Komorni oder
𝗩𝗲č 𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶: https://www.sng-mb.si/event/mica-pri-babici-2/
Ponorela piratska pustolovščina za neustrašneže 6+
Mica in Ludvik v gledališki adaptaciji Piratov iz dežele Merikaka s ponorelim kompasom odplujeta na razburkano morje. Tam pot prekrižata kapitanu Cvenku in njegovi piratski ladji, ki je začuda ne poganja veter in ne pluje na bencin, paro ali elektriko. Kaj pri “smrčeči morski pošasti” žene Cvenkovo ladjo po širnih morjih, lahko na lastni koži preizkusijo mladi gledalci, saj jih kapitan vabi na čisto pravo piratsko preizkušnjo. Kako bosta Mica in Ludvik krmarila po deželi Merikaka, kjer je veliko nevarnih stvari zavitih v lepo in slastno embalažo, bodo v nabriti, zaviti in duhoviti pustolovščini pod režijskim poveljstvom inovativnega snovalca otroških uprizoritev Mihe Goloba, ki je pripravil tudi priredbo besedila, spoznali vsi neustrašni pomorščaki od blizu in daleč.
𝗜𝗴𝗿𝗮𝗷𝗼: Liza Marijina k. g., Nejc Ropret, Blaž Dolenc, Irena Varga
𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿 𝗽𝗿𝗶𝗿𝗲𝗱𝗯𝗲 𝗯𝗲𝘀𝗲𝗱𝗶𝗹𝗲, 𝘀𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳, 𝗼𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰 𝗹𝘂č𝗶: Miha Golob
𝗗𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮: Maja Borin
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Dajana Ljubičič
𝗦𝗸𝗹𝗮𝗱𝗮𝘁𝗲𝗹𝗷: Vasko Atanasovski
𝗟𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮: Mojca Kolar
by #vednoaktualno | Dec 19, 2025
Bertolt Brecht
𝗠𝗔𝗟𝗢𝗠𝗘ŠČ𝗔𝗡𝗦𝗞𝗔 𝗦𝗩𝗔𝗧𝗕𝗔
27. in 29. 12. 2025 ob 20.00
Dvorana Frana Žižka
𝗩𝗲č 𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶: https://www.sng-mb.si/event/malomescanska-svatba/
V enodejanki Malomeščanska svatba (1919), ki sodi med Brechtova prva dramska dela in ki jo je napisal pri enaindvajsetih letih, avtor uporabi poročno svatbo kot mikrokozmos, skozi katerega (po)kaže na številne makrodružbene probleme, s satiro in črnim humorjem pa izpostavlja absurdnosti, do katerih prihaja, ko se pod fasado srečnega dogodka vzorne družine ena za drugo razkrivajo prikrite resnice, malomeščanska trhla morala pa se pred očmi gledalca lomi kot ženinovo doma narejeno pohištvo. Mnogi Nemci, zlasti predstavniki najštevilčnejšega srednjega razreda, so po klavrnem porazu prve svetovne vojne doživeli globoko politično, gospodarsko, družbeno, materialno in duhovno izpraznjenost, zato so potrebovali nekoga, ki bo napolnil praznino in v njih obudil vero v (malo)meščana vredno življenje, ali kot zapiše Brecht: »Spoznali so, da so bili brez vodstva samo čreda ovac. ‘Če nas pošteno ne priviješ, nadereš in mahneš po gobcu, bomo ostali bedne cunje,’ so rekli, ‘tako že ne moremo več hoditi naokoli.’ Na srečo se je našel voditelj in predali so mu oblast …« Malomeščanska svatba je neke vrste dokument o porajanju nemškega fašizma, kjer je skozi svate, kot zapiše Jure Gantar v članku Rojstvo nacizma iz duha malomeščanstva, »moč odkriti prav vse temeljne intelektualne poteze, ki se nekaj let kasneje preobrazijo v ideologijo nacizma« in »medtem ko ‘der Führer’ v izgubljenosti malomeščanskega razreda najde priložnost za indoktrinacijo, Brecht v njej vidi predvsem priložnost za posmeh«.
Malomeščansko svatbo je leta 2009 v Drami SNG Maribor režirala Mateja Koležnik, danes ena najprepoznavnejših slovenskih režiserk v tujini, katere gledališki opus je ovenčan s številnimi prestižnimi domačimi in tujimi nagradami. Obnovitvena premiera uprizoritve (uvrščamo na program v luči zmanjševanja premier in priporočljivem trendu povečane postprodukcije), ki je požela izjemne odzive tako pri publiki kot strokovni javnosti, novim generacijam postreže z vrhunsko, »tako rekoč popolno predstavo«, kot je v Delovi kritiki zapisal Peter Rak.
Brechtova malce več kot enourna gledališka anatomija družbene realnosti s svojo neizmerno potenco iluminacije in skozi subtilno »didaktični« mehanizem humornega osvešča in ozavešča današnjega, pogosto nekritičnega ter spektaklu naklonjenega gledalca.
𝗜𝗴𝗿𝗮𝗷𝗼: Vlado Novak k. g., Irena Varga, Mateja Pucko, Maša Žilavec, Nejc Ropret, Vladimir Vlaškalić, Ksenija Mišič, Matija Stipanič
𝗥𝗲ž𝗶𝘀𝗲𝗿𝗸𝗮: Mateja Koležnik
𝗣𝗿𝗲𝘃𝗮𝗷𝗮𝗹𝗰𝗮: Eduard Miler in Irena Novak Popov
𝗗𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮: Tanja Lužar
𝗦𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Henrik Ahr
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Alan Hranitelj
𝗦𝗸𝗹𝗮𝗱𝗮𝘁𝗲𝗹𝗷: Mitja Vrhovnik Smrekar
𝗞𝗼𝗿𝗲𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Magdalena Reiter
𝗟𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮: Metka Damjan
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰 𝘀𝘃𝗲𝘁𝗹𝗼𝗯𝗲: Tomaž Bezjak
𝗜𝗻𝘀𝗽𝗶𝗰𝗶𝗲𝗻𝘁: Jernej Jerovšek
Š𝗲𝗽𝗲𝘁𝗮𝗹𝗸𝗮: Karmen Živko
![Gospa ministrica]()
by #vednoaktualno | Dec 19, 2025
Branislav Nušić
𝗚𝗢𝗦𝗣𝗔 𝗠𝗜𝗡𝗜𝗦𝗧𝗥𝗜𝗖𝗔
𝗣𝗿𝗲𝗺𝗶𝗲𝗿𝗮: 20. in 21. 11. 2025 ob 20.00
𝗣𝗼𝗻𝗼𝘃𝗶𝘁𝘃𝗲:
22., 24. in 25. 11. 2025 ob 20.00
13., 15. in 17. 12. ob 20.00 ter 31. 12. 2025 ob 18.00
3. 1. 2026 ob 20.00
Dvorana Frana Žižka
𝗩𝗲č 𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶: https://www.sng-mb.si/event/gospa-ministrica/
Kultna srbska klasika Gospa ministrica Branislava Nušića je komedija značajev, postavljena v okvir družbene satire. Zgodba o družbenem vzponu gospe Živke Popović razkriva brezčasne mehanizme, ki jih poganjajo nečimrnost, neukost, pohlep, ignoranca in želja po družbeni potrditvi. Poprejšnja gospodinja tako rekoč čez noč – zaradi moževega nenadno pridobljenega visokega političnega statusa – postane pomembna in vplivna dama. Odslej je vsak njen korak premišljena, »statusu primerna« kalkulacija. Stopila je v svet, kjer je oblast pomembnejša od etike, navidezna uglednost močnejša od človečnosti in kjer se meja med zasebnim in političnim nevarno briše. V želji po nadzoru in uveljavitvi novega statusa gre Živka celo tako daleč, da hladnokrvno odloča tudi o tem, kako bo najbolje unovčila hčerkin »zakonski kapital«.
Veljko Mićunović, uspešen črnogorsko-srbski režiser, bo uprizoritveno izostril Nušićevo družbeno satiro in v sodobni interpretaciji skozi smeh razgalil ambiciozno in pohlepno človeško naravo ter asociativno izrisal podobe današnjih »gospic« – novopečenih hipnih zvezd in vplivnic.
𝗜𝗴𝗿𝗮𝗷𝗼: Kristijan Ostanek, Ksenija Mišič, Julija Klavžar, Gaja Filač, Blaž Dolenc, Vojko Belšak, Žan Koprivnik, Petja Labović, Davor Herga, Viktor Hrvatin Meglič, Irena Varga, Minca Lorenci, Mirjana Šajinović, Gorazd Žilavec
𝗥𝗲ž𝗶𝘀𝗲𝗿: Veljko Mićunović
𝗣𝗿𝗲𝘃𝗮𝗷𝗮𝗹𝗸𝗮: Mojca Marič
𝗗𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴, 𝗮𝘃𝘁𝗼𝗿 𝗽𝗿𝗶𝗿𝗲𝗱𝗯𝗲: Slobodan Obradović
𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿 𝗽𝗿𝗶𝗿𝗲𝗱𝗯𝗲: Veljko Mićunović
𝗟𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮: Mojca Marič
𝗦𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Zorana Petrov
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Leo Kulaš
𝗦𝗸𝗹𝗮𝗱𝗮𝘁𝗲𝗹𝗷𝗶𝗰𝗮: Nevena Glušica
𝗜𝗻𝘀𝗽𝗶𝗰𝗶𝗲𝗻𝘁: Jernej Jerovšek
Š𝗲𝗽𝗲𝘁𝗮𝗹𝗸𝗮: Polonca Rajšp
