»Lav iz in di er«

by #vednoaktualno | Jan 16, 2026

Matevž Biber, Nejc Ropret, Matija Stipanič
»𝗟𝗔𝗩 𝗜𝗭 𝗜𝗡 𝗗𝗜 𝗘𝗥«
igralski avtorski projekt v sklopu Kabareta pri Belem zajcu

𝗣𝗿𝗲𝗺𝗶𝗲𝗿𝗲: 13., 14. in 15. 11. 2025 ob 20.00
𝗣𝗼𝗻𝗼𝘃𝗶𝘁𝘃𝗲:
17., 18., 21., 22., 24., 25., 27. in 28. 11. 2025 ob 20.00
23. in 30. 12. 2025 ob 20.00
3., 5. in 13. 1. ob 20.00 ter 17. 1. 2026 ob 18.00
Mali oder

𝗩𝗲č 𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶: https://www.sng-mb.si/event/lav-iz-in-di-er/

»Lav iz in di er« podpisujejo igralci Matevž Biber, Nejc Ropret in Matija Stipanič, ki že skoraj dve desetletji soustvarjajo v mariborski Drami. Tokrat bodo na oder stopili kot soavtorji in protagonisti – moški v najboljših letih, ki razmišljajo o tem, kam so izpuhtele mladostniške iluzije, kateri dogodki so bili gradniki in zaznamovalci, zakaj verjeti v gledališče, kaj za posameznike in družbo pomeni Voltairov poziv k »obdelovanju svojega vrta« in kako se starati, ne da bi ob tem izgubili samoironijo ali igrivost. V ospredje avtorskega projekta postavljajo sebe – igralce, kolege, očete, partnerje, brate, sinove –, a zagriznejo tudi v grenke sadeže generacije, ki živi v kakofoniji med dediščino egalitarnega socializma in narcisoidnega neoliberalnega kapitalizma.

Uprizoritev bo v avtohumornem slogu iskreno in brez (večini gledališčnikom tako ljubega in oklepajočega) cinizma izzivajoče dregnila v srce in dušo ter prinesla razlog za smeh. To je konec koncev ena redkih življenjskih katarz.

𝗜𝗴𝗿𝗮𝗷𝗼: Matevž Biber, Nejc Ropret, Matija Stipanič

𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮 𝗼𝗱𝗿𝘀𝗸𝗲 𝗮𝗱𝗮𝗽𝘁𝗮𝗰𝗶𝗷𝗲 𝗶𝗻 𝗱𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮: Maja Borin
𝗦𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Matic Gselman
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Suzana Rengeo
𝗞𝗼𝗿𝗲𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Cleopatra Purice
𝗟𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮: Metka Damjan
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰 𝗹𝘂č𝗶: Tomaž Bezjak
𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿 𝘃𝗶𝗱𝗲𝗮: Dino Ćurić
𝗜𝗻𝘀𝗽𝗶𝗰𝗶𝗲𝗻𝘁: Uroš Kus
Š𝗲𝗽𝗲𝘁𝗮𝗹𝗸𝗮: Karmen Živko

≈ [približno enako kot]

by #vednoaktualno | Jan 9, 2026

Jonas Hassen Khemiri
≈ [𝗣𝗥𝗜𝗕𝗟𝗜Ž𝗡𝗢 𝗘𝗡𝗔𝗞𝗢 𝗞𝗢𝗧]

12. in 13. 1. 2026 ob 19.00 | Dvorana Frana Žižka
22. in 23. 1. 2026 ob 20.00 | Mali oder

𝗩𝗲č 𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶: https://www.sng-mb.si/event/priblizno-enako-kot/

Jonas Hassen Khemiri (1978) je eden najprepoznavnejših in najbolj prevajanih švedskih avtorjev tega stoletja. Njegovi romani so bili prevedeni v več kot dvajset jezikov, medtem ko se njegova dramatika igra po vseh največjih odrih Evrope. Kot dramski avtor je slovenskim odrom še nepoznan, zato je postavitev drame ≈ [približno enako kot] ne samo prva slovenska uprizoritev tega besedila, temveč tudi prva uprizoritev Khemirijevega teksta v slovensko govorečem prostoru nasploh.

Simbol ≈ v matematiki in ekonomiji zaznamuje pomenskost približnega enačaja oziroma v dobesednem pomenu približno enako kot, kar je definicija, s katero besedilo preizprašuje vso medčloveško vrednost v omenjenem besedilu, ko jo primerja z močjo kapitala. Khemiri, ki je poleg literature doštudiral tudi ekonomijo, s tekstom uresniči strašno, a ekstremno vsakdanjo predpostavko: kaj če bi lahko prav vse, kar doživimo, kar nas obdaja, kar pričakujemo in kaj obžalujemo, zvedli na ekonomske formule prihodka in ultimativega dobička? Ali z drugimi besedami: pred nami izriše naš vsakdan, ki ga diktira ponotranjena sodobna kapitalistična mentaliteta. Velik dosežek Khemirijevega besedila je, da kljub izjemno kompleksni tematiki v svojem besedilu ustvari izrazito živ in poln svet, ki fascinira s hitrostjo in premišljenostjo. Pripoved in perspektivo zgodbe si izmenjuje več kot dvajset dramskih oseb, ki zajemajo vse od predavanj znanstvenikov z začetka devetnajstega stoletja, direktnih nagovorov publike s strani vodje uprizoritve pa do sodobnih intimnih relacij, med njimi pa Khemiri spretno krmari s konstantnimi spremembami gledališkega koda: od popolnoma dramskih prizorov do ex cáthedra razlag, intervjujev pa postdramskih situacij, kjer gledalec postane del odrske izgovarjave. Besedilo tako ves čas hodi po tanki meji med absurdnimi in s tem vsem znanimi humornimi sekvencami našega življenja na eni strani ter kruto, brutalno in temno platjo družbenega in socialnega sistema, ki ga živimo na drugi. Z mešanico teoretske, dokumentarne in fiktivne naracije ustvarja precizno in premišljeno diagnozo naše aktualnosti.

Želja uprizoritve, ki kot pravi perspektivna režiserka mlajše generacije Maša Pelko, je bila z avtorskimi posegi poseči v kompleksno strukturo Khemirijeve misli in več kot dvajset protagonistov skrčiti na izgovarjavo le nekaj igralk in igralcev ter jih predstaviti skozi vsakdanjo borbo z bremenom kapitalistične logike, ki določa njihove intimne odnose, občutje preteklosti, odločitve v prihodnosti. Kolektivna dramska igra, ki je kot ustvarjena za Mali oder, saj dopušča gledalcu, da se protagonistom izredno približa, hkrati pa kot gledališka oblika eksperimentira z lastno formo in vsebino.

𝗜𝗴𝗿𝗮𝗷𝗼: Blaž Dolenc, Petja Labović, Ana Urbanc, Minca Lorenci, Kristijan Ostanek

𝗥𝗲ž𝗶𝘀𝗲𝗿𝗸𝗮: Maša Pelko
𝗣𝗿𝗲𝘃𝗮𝗷𝗮𝗹𝗸𝗮: Mita Gustinčič Pahor
𝗗𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮: Luna Pentek
𝗦𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Lin Japelj
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Tina Bonča
𝗦𝗸𝗹𝗮𝗱𝗮𝘁𝗲𝗹𝗷: Val Fürst
𝗞𝗼𝗿𝗲𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Bojana Robinson
𝗟𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮: Mojca Marič
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰 𝘀𝘃𝗲𝘁𝗹𝗼𝗯𝗲: Andrej Hajdinjak
𝗔𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗻𝘁𝗸𝗮 𝗹𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗲 (š𝘁𝘂𝗱𝗶𝗷𝘀𝗸𝗼): Zala Reich
𝗜𝗻𝘀𝗽𝗶𝗰𝗶𝗲𝗻𝘁: Uroš Kus
Š𝗲𝗽𝗲𝘁𝗮𝗹𝗸𝗮: Karmen Živko

≈ [približno enako kot]

by #vednoaktualno | Jan 9, 2026

Jonas Hassen Khemiri
≈ [𝗣𝗥𝗜𝗕𝗟𝗜Ž𝗡𝗢 𝗘𝗡𝗔𝗞𝗢 𝗞𝗢𝗧]

12. in 13. 1. 2026 ob 19.00 | Dvorana Frana Žižka
22. in 23. 1. 2026 ob 20.00 | Mali oder

𝗩𝗲č 𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶: https://www.sng-mb.si/event/priblizno-enako-kot/

Jonas Hassen Khemiri (1978) je eden najprepoznavnejših in najbolj prevajanih švedskih avtorjev tega stoletja. Njegovi romani so bili prevedeni v več kot dvajset jezikov, medtem ko se njegova dramatika igra po vseh največjih odrih Evrope. Kot dramski avtor je slovenskim odrom še nepoznan, zato je postavitev drame ≈ [približno enako kot] ne samo prva slovenska uprizoritev tega besedila, temveč tudi prva uprizoritev Khemirijevega teksta v slovensko govorečem prostoru nasploh.

Simbol ≈ v matematiki in ekonomiji zaznamuje pomenskost približnega enačaja oziroma v dobesednem pomenu približno enako kot, kar je definicija, s katero besedilo preizprašuje vso medčloveško vrednost v omenjenem besedilu, ko jo primerja z močjo kapitala. Khemiri, ki je poleg literature doštudiral tudi ekonomijo, s tekstom uresniči strašno, a ekstremno vsakdanjo predpostavko: kaj če bi lahko prav vse, kar doživimo, kar nas obdaja, kar pričakujemo in kaj obžalujemo, zvedli na ekonomske formule prihodka in ultimativega dobička? Ali z drugimi besedami: pred nami izriše naš vsakdan, ki ga diktira ponotranjena sodobna kapitalistična mentaliteta. Velik dosežek Khemirijevega besedila je, da kljub izjemno kompleksni tematiki v svojem besedilu ustvari izrazito živ in poln svet, ki fascinira s hitrostjo in premišljenostjo. Pripoved in perspektivo zgodbe si izmenjuje več kot dvajset dramskih oseb, ki zajemajo vse od predavanj znanstvenikov z začetka devetnajstega stoletja, direktnih nagovorov publike s strani vodje uprizoritve pa do sodobnih intimnih relacij, med njimi pa Khemiri spretno krmari s konstantnimi spremembami gledališkega koda: od popolnoma dramskih prizorov do ex cáthedra razlag, intervjujev pa postdramskih situacij, kjer gledalec postane del odrske izgovarjave. Besedilo tako ves čas hodi po tanki meji med absurdnimi in s tem vsem znanimi humornimi sekvencami našega življenja na eni strani ter kruto, brutalno in temno platjo družbenega in socialnega sistema, ki ga živimo na drugi. Z mešanico teoretske, dokumentarne in fiktivne naracije ustvarja precizno in premišljeno diagnozo naše aktualnosti.

Želja uprizoritve, ki kot pravi perspektivna režiserka mlajše generacije Maša Pelko, je bila z avtorskimi posegi poseči v kompleksno strukturo Khemirijeve misli in več kot dvajset protagonistov skrčiti na izgovarjavo le nekaj igralk in igralcev ter jih predstaviti skozi vsakdanjo borbo z bremenom kapitalistične logike, ki določa njihove intimne odnose, občutje preteklosti, odločitve v prihodnosti. Kolektivna dramska igra, ki je kot ustvarjena za Mali oder, saj dopušča gledalcu, da se protagonistom izredno približa, hkrati pa kot gledališka oblika eksperimentira z lastno formo in vsebino.

𝗜𝗴𝗿𝗮𝗷𝗼: Blaž Dolenc, Petja Labović, Ana Urbanc, Minca Lorenci, Kristijan Ostanek

𝗥𝗲ž𝗶𝘀𝗲𝗿𝗸𝗮: Maša Pelko
𝗣𝗿𝗲𝘃𝗮𝗷𝗮𝗹𝗸𝗮: Mita Gustinčič Pahor
𝗗𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮: Luna Pentek
𝗦𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Lin Japelj
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Tina Bonča
𝗦𝗸𝗹𝗮𝗱𝗮𝘁𝗲𝗹𝗷: Val Fürst
𝗞𝗼𝗿𝗲𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Bojana Robinson
𝗟𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮: Mojca Marič
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰 𝘀𝘃𝗲𝘁𝗹𝗼𝗯𝗲: Andrej Hajdinjak
𝗔𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗻𝘁𝗸𝗮 𝗹𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗲 (š𝘁𝘂𝗱𝗶𝗷𝘀𝗸𝗼): Zala Reich
𝗜𝗻𝘀𝗽𝗶𝗰𝗶𝗲𝗻𝘁: Uroš Kus
Š𝗲𝗽𝗲𝘁𝗮𝗹𝗸𝗮: Karmen Živko

≈ [približno enako kot]

by #vednoaktualno | Jan 9, 2026

Jonas Hassen Khemiri
≈ [𝗣𝗥𝗜𝗕𝗟𝗜Ž𝗡𝗢 𝗘𝗡𝗔𝗞𝗢 𝗞𝗢𝗧]

12. in 13. 1. 2026 ob 19.00 | Dvorana Frana Žižka
22. in 23. 1. 2026 ob 20.00 | Mali oder

𝗩𝗲č 𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶: https://www.sng-mb.si/event/priblizno-enako-kot/

Jonas Hassen Khemiri (1978) je eden najprepoznavnejših in najbolj prevajanih švedskih avtorjev tega stoletja. Njegovi romani so bili prevedeni v več kot dvajset jezikov, medtem ko se njegova dramatika igra po vseh največjih odrih Evrope. Kot dramski avtor je slovenskim odrom še nepoznan, zato je postavitev drame ≈ [približno enako kot] ne samo prva slovenska uprizoritev tega besedila, temveč tudi prva uprizoritev Khemirijevega teksta v slovensko govorečem prostoru nasploh.

Simbol ≈ v matematiki in ekonomiji zaznamuje pomenskost približnega enačaja oziroma v dobesednem pomenu približno enako kot, kar je definicija, s katero besedilo preizprašuje vso medčloveško vrednost v omenjenem besedilu, ko jo primerja z močjo kapitala. Khemiri, ki je poleg literature doštudiral tudi ekonomijo, s tekstom uresniči strašno, a ekstremno vsakdanjo predpostavko: kaj če bi lahko prav vse, kar doživimo, kar nas obdaja, kar pričakujemo in kaj obžalujemo, zvedli na ekonomske formule prihodka in ultimativega dobička? Ali z drugimi besedami: pred nami izriše naš vsakdan, ki ga diktira ponotranjena sodobna kapitalistična mentaliteta. Velik dosežek Khemirijevega besedila je, da kljub izjemno kompleksni tematiki v svojem besedilu ustvari izrazito živ in poln svet, ki fascinira s hitrostjo in premišljenostjo. Pripoved in perspektivo zgodbe si izmenjuje več kot dvajset dramskih oseb, ki zajemajo vse od predavanj znanstvenikov z začetka devetnajstega stoletja, direktnih nagovorov publike s strani vodje uprizoritve pa do sodobnih intimnih relacij, med njimi pa Khemiri spretno krmari s konstantnimi spremembami gledališkega koda: od popolnoma dramskih prizorov do ex cáthedra razlag, intervjujev pa postdramskih situacij, kjer gledalec postane del odrske izgovarjave. Besedilo tako ves čas hodi po tanki meji med absurdnimi in s tem vsem znanimi humornimi sekvencami našega življenja na eni strani ter kruto, brutalno in temno platjo družbenega in socialnega sistema, ki ga živimo na drugi. Z mešanico teoretske, dokumentarne in fiktivne naracije ustvarja precizno in premišljeno diagnozo naše aktualnosti.

Želja uprizoritve, ki kot pravi perspektivna režiserka mlajše generacije Maša Pelko, je bila z avtorskimi posegi poseči v kompleksno strukturo Khemirijeve misli in več kot dvajset protagonistov skrčiti na izgovarjavo le nekaj igralk in igralcev ter jih predstaviti skozi vsakdanjo borbo z bremenom kapitalistične logike, ki določa njihove intimne odnose, občutje preteklosti, odločitve v prihodnosti. Kolektivna dramska igra, ki je kot ustvarjena za Mali oder, saj dopušča gledalcu, da se protagonistom izredno približa, hkrati pa kot gledališka oblika eksperimentira z lastno formo in vsebino.

𝗜𝗴𝗿𝗮𝗷𝗼: Blaž Dolenc, Petja Labović, Ana Urbanc, Minca Lorenci, Kristijan Ostanek

𝗥𝗲ž𝗶𝘀𝗲𝗿𝗸𝗮: Maša Pelko
𝗣𝗿𝗲𝘃𝗮𝗷𝗮𝗹𝗸𝗮: Mita Gustinčič Pahor
𝗗𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮: Luna Pentek
𝗦𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Lin Japelj
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Tina Bonča
𝗦𝗸𝗹𝗮𝗱𝗮𝘁𝗲𝗹𝗷: Val Fürst
𝗞𝗼𝗿𝗲𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Bojana Robinson
𝗟𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮: Mojca Marič
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰 𝘀𝘃𝗲𝘁𝗹𝗼𝗯𝗲: Andrej Hajdinjak
𝗔𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗻𝘁𝗸𝗮 𝗹𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗲 (š𝘁𝘂𝗱𝗶𝗷𝘀𝗸𝗼): Zala Reich
𝗜𝗻𝘀𝗽𝗶𝗰𝗶𝗲𝗻𝘁: Uroš Kus
Š𝗲𝗽𝗲𝘁𝗮𝗹𝗸𝗮: Karmen Živko

≈ [približno enako kot]

by #vednoaktualno | Jan 9, 2026

Jonas Hassen Khemiri
≈ [𝗣𝗥𝗜𝗕𝗟𝗜Ž𝗡𝗢 𝗘𝗡𝗔𝗞𝗢 𝗞𝗢𝗧]

12. in 13. 1. 2026 ob 19.00 | Dvorana Frana Žižka
22. in 23. 1. 2026 ob 20.00 | Mali oder

𝗩𝗲č 𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶: https://www.sng-mb.si/event/priblizno-enako-kot/

Jonas Hassen Khemiri (1978) je eden najprepoznavnejših in najbolj prevajanih švedskih avtorjev tega stoletja. Njegovi romani so bili prevedeni v več kot dvajset jezikov, medtem ko se njegova dramatika igra po vseh največjih odrih Evrope. Kot dramski avtor je slovenskim odrom še nepoznan, zato je postavitev drame ≈ [približno enako kot] ne samo prva slovenska uprizoritev tega besedila, temveč tudi prva uprizoritev Khemirijevega teksta v slovensko govorečem prostoru nasploh.

Simbol ≈ v matematiki in ekonomiji zaznamuje pomenskost približnega enačaja oziroma v dobesednem pomenu približno enako kot, kar je definicija, s katero besedilo preizprašuje vso medčloveško vrednost v omenjenem besedilu, ko jo primerja z močjo kapitala. Khemiri, ki je poleg literature doštudiral tudi ekonomijo, s tekstom uresniči strašno, a ekstremno vsakdanjo predpostavko: kaj če bi lahko prav vse, kar doživimo, kar nas obdaja, kar pričakujemo in kaj obžalujemo, zvedli na ekonomske formule prihodka in ultimativega dobička? Ali z drugimi besedami: pred nami izriše naš vsakdan, ki ga diktira ponotranjena sodobna kapitalistična mentaliteta. Velik dosežek Khemirijevega besedila je, da kljub izjemno kompleksni tematiki v svojem besedilu ustvari izrazito živ in poln svet, ki fascinira s hitrostjo in premišljenostjo. Pripoved in perspektivo zgodbe si izmenjuje več kot dvajset dramskih oseb, ki zajemajo vse od predavanj znanstvenikov z začetka devetnajstega stoletja, direktnih nagovorov publike s strani vodje uprizoritve pa do sodobnih intimnih relacij, med njimi pa Khemiri spretno krmari s konstantnimi spremembami gledališkega koda: od popolnoma dramskih prizorov do ex cáthedra razlag, intervjujev pa postdramskih situacij, kjer gledalec postane del odrske izgovarjave. Besedilo tako ves čas hodi po tanki meji med absurdnimi in s tem vsem znanimi humornimi sekvencami našega življenja na eni strani ter kruto, brutalno in temno platjo družbenega in socialnega sistema, ki ga živimo na drugi. Z mešanico teoretske, dokumentarne in fiktivne naracije ustvarja precizno in premišljeno diagnozo naše aktualnosti.

Želja uprizoritve, ki kot pravi perspektivna režiserka mlajše generacije Maša Pelko, je bila z avtorskimi posegi poseči v kompleksno strukturo Khemirijeve misli in več kot dvajset protagonistov skrčiti na izgovarjavo le nekaj igralk in igralcev ter jih predstaviti skozi vsakdanjo borbo z bremenom kapitalistične logike, ki določa njihove intimne odnose, občutje preteklosti, odločitve v prihodnosti. Kolektivna dramska igra, ki je kot ustvarjena za Mali oder, saj dopušča gledalcu, da se protagonistom izredno približa, hkrati pa kot gledališka oblika eksperimentira z lastno formo in vsebino.

𝗜𝗴𝗿𝗮𝗷𝗼: Blaž Dolenc, Petja Labović, Ana Urbanc, Minca Lorenci, Kristijan Ostanek

𝗥𝗲ž𝗶𝘀𝗲𝗿𝗸𝗮: Maša Pelko
𝗣𝗿𝗲𝘃𝗮𝗷𝗮𝗹𝗸𝗮: Mita Gustinčič Pahor
𝗗𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮: Luna Pentek
𝗦𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Lin Japelj
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Tina Bonča
𝗦𝗸𝗹𝗮𝗱𝗮𝘁𝗲𝗹𝗷: Val Fürst
𝗞𝗼𝗿𝗲𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Bojana Robinson
𝗟𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮: Mojca Marič
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰 𝘀𝘃𝗲𝘁𝗹𝗼𝗯𝗲: Andrej Hajdinjak
𝗔𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗻𝘁𝗸𝗮 𝗹𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗲 (š𝘁𝘂𝗱𝗶𝗷𝘀𝗸𝗼): Zala Reich
𝗜𝗻𝘀𝗽𝗶𝗰𝗶𝗲𝗻𝘁: Uroš Kus
Š𝗲𝗽𝗲𝘁𝗮𝗹𝗸𝗮: Karmen Živko