Moj dedek je bil češnjevo drevo

Moj dedek je bil češnjevo drevo

»Slišim ga, dedek, slišim ga …« odvrne Toni, ko ga dedek pozove, da zapre oči in prisluhne dihanju češnjevega drevesa. Toni sliši šelestenje listov, ki jih premika veter, sliši ječanje vej, ptičje petje, sliši življenje …

Z metaforo o češnjevem drevesu, ki je bilo posajeno ob rojstvu njegove mame, zdaj odrasli Toni pripoveduje tankočutno zgodbo o življenju. Stare fotografije obudijo podobe njegovega otroštva in spomine na najlepša poletja, ki jih je preživljal z nenavadnim dedkom, s katerim sta uganjala norčije, plezala po drevesih in prijateljevala z gosmi. Na čas njune globoke povezanosti, ko ga je dedek seznanjal z lepotami narave in življenja ter z njuno cikličnostjo in skrivnostnostjo. Skozi otroški pogled se vrstijo duhovite in srčne prigode vseh razsežnosti, ki nežno razpirajo tudi težjo plat sveta in paleto čustev, ki jih ta s seboj prinaša.

Nekega dne pa se mestne oblasti odločijo, da bodo češnjevo drevo posekale, ker ovira gradnjo nove ceste. Bo Toni dovolil, da pade nekaj tako mogočnega, kar presega zgolj eno človeško življenje in znotraj česar so ujeti vsi njegovi najlepši spomini?

Zgodba o družinskih vezeh, medgeneracijskih stikih, življenju in minevanju nas spominja na to, da so čudeži blizu, če le odpremo srce. Čudenje, radovednost in otroška iskrenost se lahko najdejo v vseh generacijah in tudi v samem dihu češnjevega drevesa.

Delo Moj dedek je bil češnjevo drevo (Mio nonno era un ciliegio, 1997) italijanske avtorice Angele Nanetti je bilo prevedeno v več kot 23 jezikov in je prejelo več literarnih nagrad. Gledališka priredba v režiji italijanskega režiserja Fabrizia Montecchija in adaptaciji z Enrico Carini pa sublimnost in čutnost prevede v subtilno senčno predstavo.

Režiser in scenograf Fabrizio Montecchi, adaptacija Enrica Carini, Fabrizio Montecchi, prevajalka Veronika Simoniti, dramaturginja in asistentka režije Tjaša Bertoncelj, ilustrator Damijan Stepančič, avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar, izdelava senčnih lutk Federica Ferrari, lektorica Maja Cerar, asistentka dramaturgije (študijsko) Brina Jenček, asistentka scenografije (študijsko) Katarina Planinc, oblikovalka svetlobe Maša Avsec.

Igrajo Martina Maurič Lazar, Brane Vižintin, Matevž Müller.

Predstava je primerna za otroke od 5. leta dalje.

Manifest

Manifest

Septembra 1995 je The Washington Post objavil s kratico F. C. podpisani manifest Industrijska družba in njena prihodnost. Izkazalo se je, da je avtor Ted Kaczynski, ki sta ga Amerika in tudi lep kos sveta desetletje in pol pred tem poznala pod šifro Unabomber. Manifest je tako rekoč v trenutku dobil kultni status. Pa je avtorjeva kontroverznost res edini razlog za to, da je tekst zanimiv?

MANIFEST
Režija: Tatjana Peršuh
Besedilo in dramaturgija: Boštjan Narat
Igrata: Željko Hrs k. g., Vito Weis; pozavnista: Črt Pačnik, Lenart Maček
Koprodukcija: Slovensko mladinsko gledališče in Gledališče Glej

Javno vodstvo po razstavi alumnov Od blizu Začasni naslov

Javno vodstvo po razstavi alumnov Od blizu Začasni naslov

Vabljeni, da se nam pridružite na rednem javnem vodstvu po razstavi alumnov Od blizu Začasni naslov.

Na razstavi Začasni naslov vam predstavljamo 17 avtoric in avtorjev, izbranih izmed skorajda 90 alumnov celoletnega izobraževalnega programa Od blizu, ki smo ga prvič izvedli leta 2017.

Njihove fotografije prežemajo občutki bližine in domačnosti, ranljivosti in sprememb, pa tudi zavedanje o lastni minljivosti. Skoznje poustvarjajo ambiente ter prevprašujejo pomen različnih prostorov, v katerih bivamo.

Več o razstavi: https://mgml.si/sl/galerija-jakopic/razstave/710/zacasni-naslov/
_____
Nedeljska vodstva potekajo v slovenskem jeziku.*
Sobotna vodstva bomo primarno izvajali v angleškem jeziku oz. se prilagodili željam obiskovalcev.

Cena je vključena v vstopnino.

Vašo udeležbo lahko do ure pred vodstvom najavite na tel. 01 42 54 096 (torek–nedelja: 10.00–18.00)

*Javna vodstva zaradi drugih programov ne bodo izvedena 21. 12. 2025 ter 8. 2. in 15. 2. 2026.

Lesene jaslice

Lesene jaslice

Predbožično razsvetljeno in okrašeno Ljubljano tudi letos, že kar enajsto leto zapored, krasijo jaslice iz slame v naravni velikosti na Ljubljanskem gradu. 🐄🐑

Praznični sejem

Praznični sejem

Praznični sejem v središču mesta prinaša čarobno vzdušje, praznične dobrote, edinstvene dekoracije in obilo možnosti za druženje. 😃

Praznični sejmi se letos odvijajo na Bregu, Gallusovem nabrežju, Cankarjevo nabrežje, Kongresnem trgu, Prešernovem trgu, na Petkovškovem nabrežju, na Stritarjevi ulici, na križišču Wolfove ulice in Kongresnega trga, Trg francoske revolucije, na Pogačarjevem trgu in na Ljubljanskem gradu. Na njih lahko med drugim kupite modne dodatke, izdelke slovenskih oblikovalcev, kape, rokavice, šale, izdelke domače in umetne obrti, slovenske kulinarične izdelke, sladice, med, žganje in praznične spominke.

Spremljajo jih gostinske hišice s kuhanim vinom, toplim čajem, likerji ter ponudbo klobas, jedi z žara in druge hrane, ki so razpršene po vsem starem mestnem jedru. ☕