Skriti kotički

Skriti kotički

V enournem vodenem ogledu Lutkovnega gledališča Ljubljana, ki ima svoje prostore v Mestnem domu na Krekovem trgu, se obiskovalci sprehodijo po gledaliških odrih, obiščejo delavnice, kjer nastajajo lutke, pokukajo v zaodrje in pogledajo k Martinu Krpanu, ki s strešnega okna vsako uro pozdravlja mimoidoče.

Foto: Branko Čeak, Domen Pal, Jože Maček

Skriti kotički

Skriti kotički

V enournem vodenem ogledu Lutkovnega gledališča Ljubljana, ki ima svoje prostore v Mestnem domu na Krekovem trgu, se obiskovalci sprehodijo po gledaliških odrih, obiščejo delavnice, kjer nastajajo lutke, pokukajo v zaodrje in pogledajo k Martinu Krpanu, ki s strešnega okna vsako uro pozdravlja mimoidoče.

Foto: Branko Čeak, Domen Pal, Jože Maček

Skriti kotički

Skriti kotički

V enournem vodenem ogledu Lutkovnega gledališča Ljubljana, ki ima svoje prostore v Mestnem domu na Krekovem trgu, se obiskovalci sprehodijo po gledaliških odrih, obiščejo delavnice, kjer nastajajo lutke, pokukajo v zaodrje in pogledajo k Martinu Krpanu, ki s strešnega okna vsako uro pozdravlja mimoidoče.

Foto: Branko Čeak, Domen Pal, Jože Maček

Gibalna delavnica z Martom Kangrom

Gibalna delavnica z Martom Kangrom

Kdaj in kje?

13., 14. in 15. april od 10.00 do 14.00
Stara elektrarna, Slomškova 18, Ljubljana

Kdo je Mart Kangro?

Mart Kangro je eden najvplivnejših estonskih ustvarjalcev na področju sodobnega plesa in performansa. Poznan je tudi v slovenskem prostoru, saj se je z dvema predstavama skupaj z estonskima sopotnikoma Eerom Epnerjem in Juhanom Ulfsakom že predstavil na festivalu Mladi levi. Skupaj z umetniki Primožem Bezjakom, Katarino Stegnar in Brankom Jordanom pa so ustvarili predstavo FUN FACT (Zanimivo dejstvo), ki bo v Stari elektrarni ponovno na sporedu 11. in 12. aprila.

Kangro je znan po svojem konceptualnem, filozofskem in poglobljeno refleksivnem pristopu k utelešenju, prisotnosti in semiotiki odra. Njegova praksa povezuje koreografijo, avtorsko gledališče in performativno raziskovanje, zaradi česar je izjemen mentor za umetnike, ki se želijo profesionalno razvijati na področju fizičnega performansa.

Kakšna bo delavnica?

V okviru tridnevne delavnice se bodo udeleženci posvetili Kangrovim značilnim temam: prisotnosti in izginjanju, spominu in pozabi, utelešenju kot obliki raziskovanja ter subtilnim dramaturgijam geste. Izhajajoč iz svoje obsežne umetniške poti – od klasičnega baleta in dela v estonski narodni operi do številnih pomembnih evropskih sodelovanj – Kangro udeležence vodi skozi proces gibalnega raziskovanja, dela z besedilom, refleksije in senzoričnega zavedanja. Poudarek je na razumevanju performansa kot »filozofije v akciji«, kjer misel postane fizična, minimalno dejanje pridobi pomen, performerji pa razvijajo natančnost, inteligenco in ranljivost.

Komu je namenjena?

Delavnica je namenjena študentkam in študentom ter profesionalnim ustvarjalkam in ustvarjalcem s področja plesa, gledališča ali performativnih umetnosti, ki že imajo osnovne izkušnje z delom s telesom in jih zanima raziskovanje fizične prisotnosti na odru. Primerna je za radovedne in odprte udeležence, ki želijo poglobiti svoje razumevanje fizičnega performansa.

Delavnica je brezplačna in bo potekala v angleščini.
Obvezne so predhodne prijave na [email protected].

Rok za prijave: 10. april 2026

Delavnico podpira Estonski kulturni sklad.

Svetlana Aleksijevič VOJNA NIMA ŽENSKEGA OBRAZA

Svetlana Aleksijevič VOJNA NIMA ŽENSKEGA OBRAZA

Med drugo svetovno vojno se je v sovjetski vojski borilo milijon deklet in žensk. Nekatere, še najstnice, so postale ostrostrelke, pilotke, mehaničarke, tankistke, bolničarke, kirurginje … Bile so pripravljene umreti za domovino in si hkrati najbolj želele, da ne bi umrle. Več desetletij kasneje je beloruska novinarka in pisateljica Svetlana Aleksijevič prisluhnila njihovim besedam in njihovi tišini. Lahko so prekinile dolgoleten boleči molk in spregovorile o svoji vojni.

“Ženska” vojna ima svoje barve, svoje vonje, svojo osvetlitev in svoj lastni nabor čustev, pravi Svetlana Aleksijevič, ki je leta 2015 prejela Nobelovo nagrado za književnost. Kot pretresljiv večglasni zbor nam te ženske pripovedujejo o vojni, v kateri ni junakov in neverjetnih podvigov, samo ljudje, ki opravljajo nečloveško človeške naloge, in v kateri neznosno trpijo vsi, ljudje, živali in zemlja.

𝗣𝗿𝗲𝗺𝗶𝗲𝗿𝗻𝗼 𝟮𝟯. 𝗮𝗽𝗿𝗶𝗹𝗮 𝗼𝗯 𝟮𝟬.𝟬𝟬 na Velikem odru Drame
Prvi ponovitvi
24. in 25. 4. ob 20.00

𝐈𝐠𝐫𝐚𝐣𝐨
Iva Babić
Barbara Cerar
Silva Čušin
Eva Jesenovec
Vanja Plut
Maja Sever

V predstavi nastopajo tudi Gaja Adamič, Nika Čerček, Julija Kovač, Nuša Magdič, Marjetka Rakar, Maja Rakić, Klara Šparemblek, Tia Udovičić

𝐀𝐯𝐭𝐨𝐫𝐬𝐤𝐚 𝐞𝐤𝐢𝐩𝐚
Prevajalec Jani Rebec
Avtorica priredbe in dramaturginja Špela Frlic
Lektorica Tatjana Stanič
Scenografinja Maruša Mali
Kostumografinja Jelena Proković
Umetniški sodelavec Aleksandar Ivanovski
Oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš
Oblikovalka maske Jelena Proković
Vokalno skupino je pripravila Alenka Podpečan.