by #vednoaktualno | Apr 8, 2026
Slovenski etnografski muzej vabi na predavanje dr. Dragana Petrovca na temo nasilja pod masko.
Ljudje imamo radi maske. Nadevamo si jih ob najrazličnejših priložnostih. Klasične bolj poredko, predvsem ob praznikih, druge, ki jih poimenujem maske družbenih vlog, pa so vsakodnevni rekvizit. Večina klasičnih je neškodljivih, le izjemoma služijo za kaj nedovoljenega, morda le nemoralnega.
Maske določenih družbenih vlog pa so dosti nevarnejše, ker po tradiciji legitimirajo nasilje. V vlogi, ki si jo izberemo, neprepoznavnost sploh ni potrebna. Ščiti nas že sama vloga, ki s tem prevzame funkcijo maske. V družbi se lahko pojavljajo skupine, ki vzamejo pravico v svoje roke s pojasnilom, da državni mehanizmi ne delujejo. Četudi je to res, so take maske vigilantstva nedopustne, ker s tem teptajo vse varovalke, ki jih je civilizacija ustvarila za korekten kazenski postopek, kjer se vse okoliščine dejanja in storilca natančno ugotovijo. Tako maska domoljubja privede do tega, da je v obrambi domovine dovoljeno početi vse, tudi vojne zločine. Taki domoljubi zahtevajo amnestijo za vse, kar se je »zgodilo« v vojnem času. To je tudi slovenski primer.
Maska športnega navijača je morda najbolj prepoznavna družbena vloga, ki opravičuje neprekinjeno nasilje iz tedna v teden. Tekma je po besedah slovenskega navijača »najbolj beden del dneva«. Smisel navijanja je v spopadu in nasilju, ki sledi. Ta maska je tako ponarodela, doma in v tujini, da jo jemljemo kot neizogibno tradicijo brez želje (in morda tudi možnosti) za spremembe.
V zadnjem času lahko govorimo tudi o maski družbene elite, kakor si jo prevzemajo posamezniki, ki se od ostalih državljanov ločijo predvsem po izjemnem bogastvu. Že to dejstvo jim daje privilegij, da odločajo o družbenem redu in usodi zlasti revnejšega dela prebivalstva, ki ga je treba voditi.
Opisanih je le nekaj primerov družbenih mask. Čas jih spreminja, opušča stare in ustvarja nove. Dobro je, če se tega pojava zavedamo, ker je legitimiranje takšnih pojavov uničujoče za družbeni napredek, kjer mora biti na prvem mestu spoštovanje človekovih pravic.
O predavatelju:
Dr. Dragan Petrovec je pravnik, kriminolog in penolog ter eden vodilnih strokovnjakov za izvrševanje zapornih kazni doma in v tujini. Kot profesor in raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo, na Pravni fakulteti in nekdanji profesor na Fakulteti za socialno delo in Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, se posveča filozofiji kaznovanja, kriminalitetni politiki ter obravnavanju obsojenih. Njegovo teoretsko delo dopolnjujejo bogate praktične izkušnje; med drugim je v sedemdesetih letih sodeloval v preoblikovanju ženskega zapora na Igu v uspešen odprti zapor. V širši javnosti je prepoznaven po pretanjeni občutljivosti za vprašanja nasilja, represije in doslednega spoštovanja človekovih pravic.
by #vednoaktualno | Apr 8, 2026
Aprila se bomo družili z zmaji, bajnimi bitji s tremi, sedmimi ali devetimi glavami, iz katerih bruha ogenj, s krili in mogočnimi repi, s katerimi lahko udarijo po gladini jezera in tako poplavijo celotna pravljična mesta. Zmajevi premiki včasih povzročijo potres, od ljudi pogosto zahteva žrtve, zato se mora najti dovolj pogumen junak, ki se je pripravljen spopasti z njim … Kakšen zmaj pa tudi sam od sebe odleti neznano kam.
Pripovedovale bomo slovenski ljudski pravljici o lintvernu in celovškem zmaju, angleško pravljico o zmaju iz Longwittona in kitajsko Iz zimskega spanja prebujeni zmaj.
Pripovedovalke: Nina Dečko, Jitske Hartmans, Katarina Nahtigal in Enja Zobarič.
Vstop je prost!
by #vednoaktualno | Apr 8, 2026
🎨 ODPRTJE RAZSTAVE
»𝐙𝐆𝐎𝐃𝐁𝐄 𝐒𝐓𝐄𝐋𝐉𝐍𝐈𝐊𝐎𝐕, 𝐏𝐑𝐄𝐏𝐋𝐄𝐓 𝐎𝐑𝐋𝐎𝐕𝐄 𝐏𝐑𝐀𝐏𝐑𝐎𝐓𝐈, 𝐙̌𝐈𝐕𝐀𝐋𝐈 𝐈𝐍 𝐋𝐉𝐔𝐃𝐈«
.
.
📅Kdaj? 𝐯 𝐜̌𝐞𝐭𝐫𝐭𝐞𝐤, 𝟗. 𝐚𝐩𝐫𝐢𝐥𝐚 𝟐𝟎𝟐𝟔, 𝐨𝐛 𝟏𝟖.𝟎𝟎
📍Kje? v Kulturnem centru Semič
.
.
Razstava Zgodbe steljnikov: Preplet orlove praproti, živali in ljudi (2025, Slovenski etnografski muzej) temelji na raziskavi 𝐝𝐫. 𝐁𝐚𝐫𝐛𝐚𝐫𝐞 𝐓𝐮𝐫𝐤 𝐍𝐢𝐬𝐤𝐚𝐜̌ o otroških spominih kmečkega prebivalstva v Beli krajini.
🌿 Spoznali boste:
– kako so steljniki oblikovali življenje na podeželju
– odnose med ljudmi, živalmi in naravo
– zgodbo o opuščanju tradicionalne rabe krajine
– pomen teh prostorov danes – za naravo in biotsko pestrost.
✨ V sklopu odprtja razstave si bomo ogledali🎬 projekcijo kratkih animiranih filmov (Finta Film, RTV Slovenija) in se hkrati pogovarjali z ustvarjalci in avtorico.
👥 v pogovoru bodo sodelovali:
𝑑𝑟. 𝐵𝑎𝑟𝑏𝑎𝑟𝑎 𝑇𝑢𝑟𝑘 𝑁𝑖𝑠𝑘𝑎𝑐̌
𝑍𝑎𝑟𝑗𝑎 𝑀𝑒𝑛𝑎𝑟𝑡 (𝑎𝑛𝑖𝑚𝑎𝑐𝑖𝑗𝑎)
𝑆𝑙𝑎𝑣𝑘𝑜 𝑃𝑙𝑢𝑡 (𝑔𝑙𝑎𝑠𝑏𝑎)
Pogovor bo vodila: 𝑑𝑟. 𝑀𝑎𝑛𝑐𝑎 𝐹𝑖𝑙𝑎𝑘
🌾 Razstava razkriva steljnike kot edinstven preplet naravne in kulturne dediščine.
——–‐‐———————————————————–
🌿 Spremljevalni dogodek – delavnica
Eko-tisk na voščilnice z orlovo praprotjo
.
📅 Kdaj? v soboto, 11. aprila 2026, ob 14.00
📍Kje? v Kulturnem centru Semič
Izvedla se bo v sklopu 𝐹𝑒𝑠𝑡𝑖𝑣𝑎𝑙𝑎 𝑧𝑒𝑙𝑖𝑠̌𝑐̌ 2026.
.
Na ustvarjalni delavnici 𝐳 𝐕𝐢𝐭𝐨 𝐈𝐯𝐢𝐜̌𝐢𝐜̌ boste spoznali tradicionalno uporabo orlove praproti (stelje) ter z botaničnim tiskom ustvarili unikatne razglednice 🖼z motivi rastlin iz steljnikov.
Ne zamudite in se nam pridružite🗓 9. 4. in 🗓11. 4. 2026!
#belakrajina #zgodbesteljnikov #kcsemic #razstava #dediscina
by #vednoaktualno | Apr 8, 2026
Bienalni fotografski natečaj Človek in kovina 2026, ki ga razpisuje Fotografsko društvo Jesenice, je že 28. po vrsti. Udeležba na natečaju je bila rekordna, saj je svoja dela prispevalo 100 slovenskih avtorjev in avtoric. Fotografi in fotografinje so se »pomerili« v treh temah: Človek in kovina, Prosta tema in Kolekcije.
Poleg treh nagrajencev za vsako kategorijo, je žirija, ki so jo sestavljali Andreja Ravnak, Stojan Gorjup in Miha Kacafura, podelila še po pet diplom. Nagrajene fotografije bodo na ogled v Mestnem muzeju Kosova graščina na razstavi Človek in kovina 2026, ki se odpira v četrtek, 9. aprila 2026, ob 18. uri.
Na ogled bodo do vključno 23. maja 2026. Vabljeni na ogled vrhunske slovenske sodobne fotografije, vstop je prost!
by #vednoaktualno | Apr 8, 2026
𝗩𝗼𝗱𝘀𝘁𝘃𝗼 𝘇 𝗮𝗿𝗵𝗲𝗼𝗹𝗼𝗴𝗶 𝗽𝗼 𝗮𝗿𝗵𝗲𝗼𝗹𝗼𝘀̌𝗸𝗲𝗺 𝗻𝗮𝗷𝗱𝗶𝘀̌𝗰̌𝘂 𝗕𝗮𝘀𝘁𝗶𝗷𝗮
𝗣𝗥𝗢𝗦𝗧𝗔 𝗦𝗢 𝗦𝗔𝗠𝗢 𝗦̌𝗘 𝗩𝗢𝗗𝗦𝗧𝗩𝗔 𝟮𝟴. 𝟯. 𝗜𝗡 𝟭𝟴. 𝟰. 𝗢𝗕 𝟭𝟬., 𝟭𝟭. 𝗜𝗡 𝟭𝟯. 𝗨𝗥𝗜.
📍 Zbirno mesto: vstopni paviljon pred Ljubljanskim gradom
🏰 Ljubljanski grad ni le simbol mesta, temveč tudi eno najzanimivejših arheoloških najdišč v Ljubljani. Vas zanima, kaj vse skrivajo plasti zemlje pod njim? Pridružite se nam na vodstvu z arheologi in iz prve roke izvedite, kako vsak dan odkrivajo nove informacije, ki dopolnjujejo mozaik preteklosti 🧩🕰️.
Zaščitna arheološka izkopavanja na območju Bastije potekajo v okviru obsežnih obnovitvenih del in predstavljajo zaključek več desetletij arheoloških raziskav na grajskem griču. Te so pokazale sledove poselitve od prazgodovine dalje ter bogato in večplastno zgodovino prostora, na katerem stoji Ljubljanski grad. Med dosedanjimi odkritji so tako monumentalni arhitekturni ostanki kot tudi drobni predmeti vsakdanje rabe, kot so novci, pasne spone, gumbi pa tudi šahovska figurica in utež .
𝗩𝗼𝗱𝘀𝘁𝘃𝗼 𝗽𝗼𝗻𝘂𝗷𝗮 𝗲𝗱𝗶𝗻𝘀𝘁𝘃𝗲𝗻𝗼 𝗽𝗿𝗶𝗹𝗼𝘇̌𝗻𝗼𝘀𝘁 𝘇𝗮 𝘃𝗽𝗼𝗴𝗹𝗲𝗱 𝘃 𝗱𝗲𝗹𝗼 𝗮𝗿𝗵𝗲𝗼𝗹𝗼𝗴𝗼𝘃 𝗻𝗲𝗽𝗼𝘀𝗿𝗲𝗱𝗻𝗼 𝗻𝗮 𝘁𝗲𝗿𝗲𝗻𝘂 𝘁𝗲𝗿 𝘃 𝗽𝗼𝘁𝗲𝗸 𝗮𝗸𝘁𝘂𝗮𝗹𝗻𝗶𝗵 𝗮𝗿𝗵𝗲𝗼𝗹𝗼𝘀̌𝗸𝗶𝗵 𝗿𝗮𝘇𝗶𝘀𝗸𝗮𝘃 𝗻𝗮 𝗼𝗯𝗺𝗼𝗰̌𝗷𝘂 𝗕𝗮𝘀𝘁𝗶𝗷𝗲 🔍. Te potekajo pod okriljem Mestnega muzeja Ljubljana v sodelovanju z Arheološkim raziskovalnim konzorcijem za Ljubljano (ARKLJ).
📩 𝗢𝗯𝘃𝗲𝘇𝗻𝗲 𝗽𝗿𝗶𝗷𝗮𝘃𝗲 sprejemamo na [email protected] ali na 📞 01 24 12 506 (vsak delovnik med 8.00 in 15.00).
🎟️ Vodstvo je 𝗯𝗿𝗲𝘇𝗽𝗹𝗮𝗰̌𝗻𝗼.