ODPRTJE RAZSTAVE – Vlado Stjepić: Noetovi vajenci

by #vednoaktualno | Jan 9, 2026

𝐏𝐫𝐨𝐬𝐭𝐨𝐫𝐬𝐤𝐚 𝐩𝐨𝐬𝐭𝐚𝐯𝐢𝐭𝐞𝐯

ODPRTJE: sreda, 14. 1. 2026, 18:00
TRAJANJE: 15. 1. – 3. 5. 2026 (9:00 – 18:00)
Peterokotni stolp
Vstop je prost
/////////////////////////////////////////

Vlada Stjepića poznamo kot slikarja z izrazito dihotomično ustvarjalno prakso. V svojem opusu je temeljit in subtilen raziskovalec barve in njene prostorske razsežnosti, ki jo na drugi strani vzporeja s procesualnimi, stihijskimi in palimpsestnimi deli s tušem, ki oblikujejo samosvoje območje med risbo in sliko. Objekti v njegov opus vstopajo dialoško – ne vzpostavljajo zgolj internega, znotrajumetnostnega dialoga z lastno prakso, pač pa le-to postavijo v kontekst širšega družbenega razmisleka.

Tako je mogoče razumeti tudi Stjepićevo instalacijo Noetovi vajenci, ki z naslovom razstavljeni objekt nemudoma postavi v širši simbolni, kulturološko zaznamovan kontekst. Ladja, ki jo umetnik umesti v jedro prostora, ima v različnih kulturah, religijah in mitih arhetipski pomen s ponavljajočimi se vzorci. V zahodni kulturi in umetnosti njena simbolna vloga presega svetopisemsko interpretacijo, povezano z odrešenjem, preizkušnjo in obljubo. Skozi literarne klasike je postala metaforična podoba zadnje možnosti, (moralne) preizkušnje in kraj arhetipskega boja ter vztrajnosti. Takšna vstopa v kolektivni spomin z večnima podobama Ahabove barke iz Moby Dicka in Hemingwayevega trmastega starca, ribiča Santiaga. Nadaljevali bi lahko s podobami iz filmov in vse do sodobne umetnosti. Barka je kulturološki koncept in metafora, ki dandanes lahko ponazarja mikrokozmos človeške skupnosti, utopično kolektivno zatočišče na prostranem in negotovem terenu sodobnega sveta, ki ga pestijo apokaliptični strahovi vojn, okoljske krize, politični in socialni konflikti. V takšnih soočenjih ljudje nismo bolj opremljeni kot vajenci, ki se učijo predvsem iz napak in improviziranih rešitev.

Stjepićeva ladja je v vseh pogledih nepopoln, improviziran, »vajeniški« izdelek – skoraj breztežna košara iz topolovega furnirja, z vesli, ki so grablje, in jadri iz prepustne, transparentne gaze, ki so ločena od trupa. Bolj kot barka je ta objekt njena antiteza – konstrukcija disfunkcije, s tem pa tudi razgradnja njene ustaljene odrešenjske simbolike in romantičnega upa o prenovi in novih začetkih. Stjepićev objekt v resnici ni ladja, ampak njen privid in slepa pega v očesu človeštva. V najboljšem primeru je »delo v nastajanju« z odprtim koncem.

Pri tem ne gre zgolj za ambivalentno družbeno refleksijo, temveč za objekt umetnikove osebne »ikonografije«. Gaza – material z izrazito simbolno zaznamovanostjo – je avtorjeva priljubljena slikarska podlaga, grablje pa njegovo pogosto uporabljeno slikarsko orodje. Materialna struktura objekta zato vstopa v recipročni odnos s slikami na steni: iz njihove perspektive se jadra vzpostavljajo kot pendant beline še neaktivirane slikarske površine, sledovi zobcev grabelj pa v tankem kitajskem papirju iz murvinega lesa zarišejo raztrganino potez. Na razstavi se kolektivno simbolno polje prepleta z osebnim, intimnim ustvarjalnim prostorom. Slike nastajajo v kompleksni mreži dogodkov, ki se vrstijo skozi improvizirano, deloma nezavedno regulirano palimpsestno procesualnost. Za njihovo palimpsestno strukturo so značilni vmesni prostori – mesta prehodnosti, ki nastajajo med postavljanjem in razstavljanjem podobe, med njenim brisanjem ter akumulacijo plasti. Rečeno nekoliko drugače od tistega, kar je zapisal umetnik, slika deluje kot »časovna kapsula«, ki omogoča potovanje skozi lastno časovnost in lastno zgodovino – hkrati pa se vanjo na simbolni ravni vpisuje tudi kolektivni čas. Podobno kot metafora ladje je tudi umetnost oblika epistemološkega iskanja smisla, raziskovanja in spoznavanja – koncept »v nastajanju«, ki se razgrajuje in ponovno vzpostavlja.

Stjepićeva ustvarjalna praksa je preiskujoča in obenem meditativna, usmerjena v iskanje pretočnosti med telesom, umom in ustvarjalnim procesom. V njeni izrazito materialni izkušnji pa je navzoča tudi »aktivna iluzija«. To je po Robertu Pfallerju temeljna značilnost igre, ki dopušča danes še posebej redko priložnost za svobodo, nezavezanost in odmik od kolektivnih ritualov vsakdanjosti.

Kuratorka razstave: dr. Nadja Gnamuš

Več o umetniku: https://vladostjepic.si

Razstavo smo pripravili v sodelovanju z Društvom likovnih umetnikov Ljubljana

Marko Črnčec trio meets Alex Goodman

by #vednoaktualno | Dec 8, 2025

V Jazz Club Ljubljanski grad prihaja pianist Marko Črnčec, eden izmed najbolj priznanih sodobnih slovenskih glasbenikov, ki tokrat združuje moči z odličnim ameriškim kitaristom Alexom Goodmanom, s katerim se je spoznal med dolgoletnim bivanjem v prestolnici jazza – New Yorku. Repertoar je sestavljen iz avtorskih skladb Črnčeca ter Goodmana. Ne zamudite tega izvrstnega glasbenega srečanja v Skalni dvorani Jazz Cluba Ljubljanski grad!
Marko Črnčec je na mednarodnem prizorišču znan kot multiinstrumentalist, skladatelj, aranžer ter producent, zlasti v jazzu ter popularni glasbi. Njegov zadnji avtorski album z naslovom Without Words (ZKPRTV, 2024) je posvečen enemu naših največjih skladateljev zabavne glasbe Mojmirju Sepetu. Marko Črnčec je snemal ter nastopal z največjimi imeni glasbenega sveta ter na festivalih in odrih po vsem svetu.

Zasedba:
Marko Črnčec – klavir
Alex Goodman – kitara
Josh Ginsburg – kontrabas
Kristijan Krajnčan – bobni

Glasbena zvrst: jazz

Lokacija: Skalna dvorana

Jazz Club Ljubljanski grad je odprt od 19.00 do 23.00, glasbeniki nastopijo ob 20.00.

Vstopnina: 15 EUR

Prodaja vstopnic: prodajna mesta Ljubljanskega gradu, recepcija hostla Celica, spodnja postaja vzpenjače, prek www.ljubljanskigrad.si in na vseh prodajnih mestih www.mojekarte.si (med drugim na Petrolovih bencinskih servisih, v poslovalnicah Kompasa po Sloveniji …). Več informacij na 01 306 42 93 ali [email protected]

Na dan koncerta je vstopnice mogoče kupiti v Vstopnem paviljonu in na spodnji postaji vzpenjače do 20.45. Vstopnica za koncert vključuje povratno vozovnico za vzpenjačo, ki na dan koncerta obratuje do 23.00.

Amala

by #vednoaktualno | Dec 8, 2025

V Jazz Club Ljubljanski grad prihaja zasedba Amala, ki se ob 30. obletnici delovanja poklanja glasbi, ki diha, čuti in povezuje. Pod vodstvom Imerja Traje Brizanija deluje že od leta 1996 in prinaša bogastvo romske dediščine, jo pogumno prepleta z različnimi glasbenimi zvrstmi ter ustvarja edinstven zvok, poln energije in iskrenosti. V Prištini rojeni avtor, univerzitetni diplomirani muzikolog, multiinštrumentalist, pevec, aranžer in pedagog Imer Traja Brizani je sinonim za gibanje v sodobni romski glasbeni kulturi. Na tokratnem koncertu bo romsko tradicijo povezal s flamenkom in jazzovsko improvizacijo ter samosvojimi umetniškimi izrazi mlajše in srednje generacije glasbenih avtorjev. Njegova glasba navdušuje z značilno neposrednostjo, ki izhaja iz romske tradicije ter pomembno bogati slovensko in mednarodno glasbeno ustvarjalnost. Romsko glasbo zaznamujeta temperamentnost ter ritmično in improvizacijsko bogastvo, ki ju Brizani nadgrajuje s samosvojim pristopom – povezovanjem romske glasbe in jazza – ter tako ustvarja edinstveno avtorsko poetiko.

Glasbena zvrst: gypsy jazz

Jazz Club Ljubljanski grad je odprt od 19.00 do 23.00, glasbeniki nastopijo ob 20.00.

Lokacija: Skalna dvorana

Vstopnina: 11 EUR

Prodaja vstopnic: prodajna mesta Ljubljanskega gradu, recepcija hostla Celica, spodnja postaja vzpenjače, prek www.ljubljanskigrad.si in na vseh prodajnih mestih www.mojekarte.si (med drugim na Petrolovih bencinskih servisih, v poslovalnicah Kompasa po Sloveniji …). Več informacij na 01 306 42 93 ali [email protected]

Na dan koncerta je vstopnice mogoče kupiti v Vstopnem paviljonu in na spodnji postaji vzpenjače do 20.45. Vstopnica za koncert vključuje povratno vozovnico za vzpenjačo, ki na dan koncerta obratuje do 23.00.