Prazgodovinska jelka iz Čadrga: Z raziskavami do znanja

by #vednoaktualno | Apr 19, 2026

SEM odpira novo občasno razstavo, ki predstavlja izjemno zgodbo o naravoslovni najdbi jelovih debel, starih več kot 6.000 let, ki so jih leta 2023 našli v mulju in blatu čadrškega kala v občini Tolmin.
Subfosilne jelke iz Čadrga veljajo predvidoma za najstarejšo tovrstno najdbo v Sloveniji in v širšem evropskem prostoru.

Zgodbo o jelkah dopolnjuje in poglablja sklepni del razstave o naravoslovnih raziskavah predmetov iz zbirk Slovenskega etnografskega muzeja.

Vsebina razstave se navezuje na stalno postavitev SEM Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti, kjer je med izjemnimi najdbami v poglavju Ali čas plasti? razstavljen vzorec te prazgodovinske jelke.

Razstava je plod interdisciplinarnega sodelovanja med Slovenskim etnografskim muzejem (mag. Polono Sketelj, kustodinjo za stavbarstvo, notranjo opremo in bivalno kulturo v SEM) in Katedro za tehnologijo lesa, Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (izr. prof. dr. Maks Merela, doc. dr. Angela Balzano in asist. dr. Daša Krapež), najditeljem, skrbnikom lesa, kmetom in glasbenikom Janijem Kutinom ter glasbenikom in izdelovalcem glasbil Samom Kutinom. Razstavo je oblikovala Maja Kocjan.

Posebnost razstave je neposreden stik s prazgodovinskim jelovim lesom. Razstava obiskovalce popelje skozi celoten proces – od naključnega odkritja prazgodovinske jelke v mulju do natančnih naravoslovnih analiz in datiranja z umeščanjem v širši znanstveni prostor. Najdena debla nosijo v sebi mnoga sporočila o rasti jelk in njihovem naravnem okolju. Da bi dragoceni jelki vdihnili novo življenje, so v sodobnosti umetniki dobro ohranjen les preoblikovali zlasti v glasbila. Najdba tako združuje različne stroke in številne posameznike, ki so ustvarili izjemno zgodbo o prepletanju daljne preteklosti in sedanjosti z mislijo na prihodnost. Med razstavljenimi predmeti sta med drugim piščal in vetrna harfa, izdelana iz lesa prazgodovinske jelke, na ogled pa je tudi filmska vinjeta o odkritju prazgodovinskih čadrških jelk in izdelavi violine iz tega dragocenega lesa ter predstavitev postopka dendrokroronološke analize lesa na Oddelku za lesarstvo Biotehnične fakultete UL.

Sklepni del razstave, ki sta ga v sodelovanju s številnimi raziskovalnimi ustanovami zasnovala kustosa iz Slovenskega etnografskega muzeja dr. Bojana Rogelj Škafar (kustosinja za ljudsko likovno umetnost in slikovne vire) in dr. Marko Frelih (kustos za afriške in ameriške zbirke), razkriva, kako nam sodobno naravoslovje pomaga razumeti nevidne plasti preteklosti. Na razstavi so predstavljene različne metode za analize barvnih plasti in lesa štirih poslikanih panjskih končnic. Na podlagi pridobljenih rezultatov je mogoče oblikovati smernice za konservatorske postopke za ohranjanje njihove pričevalnosti, v prihodnosti pa morda celo ugotoviti izvor predmetov. Izpostavljeni so tudi rezultati analiz edinstvene zbirke papirnatih islamsko-afriških talismanov. Pomembne podatke je SEM pridobil tudi iz dveh vzorcev iz Egipta – glinastega kipca boga Harpokrata in mumificiranega dela človeške noge. Pridobljeni rezultati odpirajo nove poti za interpretacijo muzejske dediščine s pomočjo najsodobnejših tehnologij.

Simpozij Projekt muzej: zasebno in javno zbiranje neevropskih predmetov v prvi polovici 20. stoletja

by #vednoaktualno | Apr 19, 2026

Slovenski etnografski muzej, Oddelek za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Znanstveno-raziskovalno središče Koper napovedujejo simpozij Projekt muzej: zasebno in javno zbiranje neevropskih predmetov v prvi polovici 20. stoletja, ki bo potekal 22., 23. in 24. aprila 2026 v SEM.

V prvi polovici 20. stoletja je Evropa doživela razmah zbirateljskih praks, ki so zabrisale meje med zasebnim navdušenjem in javnim razstavljanjem. Posamezniki – popotniki, misijonarji, učenjaki, podjetniki – so zbirali zbirke neevropskih predmetov, ki so jih pogosto predstavljali kot »muzeje«. Ti odražajo osebno vizijo, uveljavljanje ali zahteve po tem, da bi postali avtoritete na kulturnem področju. Hkrati so številne javne institucije, pa tudi katoliška cerkev in druge misijonske organizacije, začele ustanavljati neevropske zbirke in jih vključile v širše institucionalne in ideološke okvire.

Simpozij Projekt muzej želi raziskati te prepletene prakse zbiranja, interpretacije in razstavljanja. S poudarkom na spreminjajočih se odnosih med zasebno in javno sfero vabi k razmišljanju o tem, kako so predmeti krožili po domačih interierjih, cerkvenih okoljih in nastajajočih muzejih. Cilj je raziskati, kako so vprašanja avtorstva, avtoritete, prenosa znanja in reprezentacije oblikovala zbirateljsko krajino v začetku 20. stoletja in kako so te zbirke – začasne ali trajne – prispevale k ideji muzeja kot kulturnega projekta.

Dogodek bo potekal v angleškem jeziku.

Program simpozija: https://www.etno-muzej.si/sl/dogodki/simpozij-projekt-muzej-zasebno-in-javno-zbiranje-neevropskih-predmetov-v-prvi-polovici-20-stoletja

[RAZPRODANO] Svet čez sto let – tečaj stripa za mlade

by #vednoaktualno | Apr 19, 2026

Na razstavi Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti lahko preberemo članek o tem, kako so pred stotimi leti napovedovali našo sedanjost. Na tečaju stripa, ki ga bo vodil Izar Lunaček, si bomo zadali nalogo, da bomo izdelali strip o naših videnjih sveta čez sto let. Izar se bo s tečajniki kot filozof pomenil o tem, kaj bi se utegnilo zgoditi v prihodnosti, po temeljiti debati pa bomo začeli risati svoje vizije. Najprej bomo pripravili podobje in mudborde, nato pa si bomo v izdelanem okolju zamišljene prihodnosti skupaj potuhtali zgodbe, ki bodo krasni novi svet kar najbolje predstavile.

Mladi bodo skozi tridelni tečaj poleg kreativnega razmisleka o usodi sveta izvedeli tudi:
– kako gradimo stripovski svet,
– kako si izmislimo izrazite in zanimive like,
– kako si izmislimo potek intrigantne zgodbe,
– in kako zgodbo pretočimo v kvadratke, kader po kadru, stran za stranjo, v barvah ali črno beli tehniki.

Tečajniki naj s seboj prinesejo svoj najljubši risarski pribor, če ga imajo, sicer pa jim material preskrbimo mi.

O predavatelju:
Izar Lunaček je eden najdejavnejših slovenskih striparjev, strokovnjak za vse žanre in stile, ki ima za pasom kar dvanajst knjig stripa ter na ducate ilustracij za otroke in mladino, številne tudi nagrajene z najvišjimi lovorikami Zlatih hrušk. Obvlada zgodbo, barvo, linijo, risanje s črnilom in svinčniki. Poleg več kot 30 let izkušenj in izobrazbe akademskega slikarstva se baha tudi z doktoratom iz filozofije smeha. V prostem času na Poljanski vodi osrednjo ljubljansko trgovino s stripi ter snuje program največjega slovenskega stripovskega festivala, oktobrske Tinte, ki letos poteka že trinajsto leto.

Starost udeležencev: med 12. in 18. letom starosti

Število mest je omejeno, prijave zbiramo do torka, 7. aprila 2026, do 12.00 na E: [email protected].

Cena: 25 eur.