Osrednja knjižnica Celje

Osrednja knjižnica Celje se nahaja tik ob reki Savinji, na eni izmed najlepših lokacij knežjega mesta. Knjižnica je po več desetletjih obstoja ter razdrobljenosti po različnih lokacijah leta 2010 nazadnje le pridobila novo poslopje in tako končno pod skupno streho združila vse celjske knjižnične oddelke.

Obiskovalcem Osrednje knjižnice Celje je omogočen prost dostop do večine gradiv, na voljo pa je tudi brezplačna uporaba interneta. Edinstvena arhitekturna umestitev knjižnice, ki se nahaja med starim mestnim jedrom in Savinjskim nabrežjem, skupaj z bogato ponudbo dogodkov prispeva k živahnemu kulturnemu in družbenemu utripu mesta.

Pod okriljem Osrednje knjižnice Celje delujejo tudi krajevne knjižnice – Knjižnica Dobrna, Knjižnica Šmartno v Rožni dolini, Knjižnica Štore in Knjižnica Vojnik.

Knjižnična zbirka obsega 370.000 enot, vključno s krajevnimi knjižnicami pa 440.000 enot gradiva. V prvem nadstropju knjižnice se nahaja leposlovje za odrasle ter knjige za šolsko branje, v kletnem delu pa pesmice, pravljice in napete zgodbe za mlade bralce. V zbirki strokovnih knjig so zastopane vse stroke ter znanstvene discipline. V prvem nadstropju se nahaja posebna zbirka za slepe in slabovidne, kjer lahko obiskovalci izbirajo med zvočnimi knjigami na kasetah ter zgoščenkah.

Začetki slovenske bralne kulture v Celju segajo v leto 1846, ko je bila tam 15. februarja ustanovljena prva slovenska knjižnica. Leta 1851 se je odprla prva slovenska čitalnica ob reki Savinji. Čitalnica je delovala le pol leta, po zaprtju pa so knjige podarili dijakom celjske gimnazije. 1862 se je slavnostno odprla Narodna čitalnica v Celju – ta dan je predstavljal veliko prelomnico za zmagoslavje slovenske narodne zavesti. 1906 se za splošno uporabo odpre Društvena knjižnica čitalnice v Narodnem domu. Leta 1927 iz društvene dediščine nastane Javna mestna knjižnica Celje, ki se je nahajala v pritličju poslopja mestnega magistrata. Leta 1941 je bila Mestna knjižnica kot simbol slovenske narodne identitete žrtev okupacijske oblasti. Knjižnica je bila popolnoma uničena, okupator pa je svojo novo knjižnico zasnoval na Glavnem trgu. Poleti leta 1945 je Mestna knjižnica v Celju ponovno oživela. Leto kasneje je Celje dobilo še Študijsko knjižnico. Septembra 1962 se je Mestna knjižnica preselila v nove prostore, ki so se nahajali na sedanjem Gledališkem trgu. Knjižnica je bila ena redkih na območju Slovenije, ki je bralcem omogočala prost dostop do gradiv. Leta 1974 se je Mestna ljudska knjižnica združila s Študijsko knjižnico v skupno Osrednjo knjižnico Celje. Po smrti ideologa Edvarda Kardelja se je Osrednja knjižnica leta 1979 preimenovala v Knjižnico Edvarda Kardelja, leta 1990 pa ponovno nazaj v Osrednjo knjižnico Celje. Jeseni istega leta je knjižnico prizadela katastrofalna poplava. Leta 1991 se je Osrednja knjižnica Celje priključila bibliografskemu sistemu COBISS. Od leta 2010 knjižnica deluje v novih prostorih ob reki Savinji.