Mariborska knjižnica

Mariborska knjižnica je splošna in javna knjižnica, sestavljena iz 21-ih knjižničnih enot in Potujoče knjižnice z bibliobusom. Enote knjižnice in postajališča bibliobusa skupaj pokrivajo štirinajst občin v širši okolici Maribora. Mariborska knjižnica ima tudi vlogo osrednje območne knjižnice za območje vzhodne Štajerske in posledično opravlja posebne območne naloge strokovnega povezovanja in koordinacije. Osrednje naloge knjižnice vključujejo spodbujanje vseživljenjskega učenja in aktivnega preživljanja prostega časa. Svojim uporabnikom svetujejo pri iskanju dostopa do znanja in ustvarjajo dogodke, delavnice, krožke in predavanja za obiskovalce različnih starostnih skupin.

Mariborsko knjižnico sestavljajo naslednje knjižnične enote:

• Osrednja knjižnica;
• Pionirska knjižnica;
• Knjižnica Tabor;
• Knjižnica Nova vas;
• Pionirska knjižnica Nova vas;
• Knjižnica Pobrežje;
• Knjižnica Tezno;
• Knjižnica Studenci;
• Knjižnica Kamnica;
• Knjižnica Pekre;
• Knjižnica Rače;
• Knjižnica Kungota;
• Knjižnica Janka Glazerja Ruše;
• Knjižnica Bistrica ob Dravi;
• Knjižnica Selnica ob Dravi;
• Knjižnica Hoče;
• Knjižnica Duplek;
• Knjižnica Lovrenc na Pohorju;
• Knjižnica Pesnica;
• Knjižnica Šentilj;
• Knjižnica Kungota;
• Knjižnica Rače;
• Potujoča knjižnica – bibliobus.

Mariborska knjižnica omogoča izposojo knjig, e-knjig in zvočnih knjig. Uporabniki lahko pri obisku knjižničnih enot koristijo pomoč knjižničarjev. Knjižnica prav tako nudi storitve medknjižnične izposoje in omogoča javni dostop do računalnikov ter spletnih servisov. V enotah knjižnice so na voljo prostori za branje in študij. Pomemben del programa je namenjen tudi organizaciji dejavnosti, prireditev, literarnih večerov, delavnic in razstav. Pod okriljem Mariborske knjižnice nastaja tudi strokovna revija Otrok in knjiga, posvečena vprašanjem mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev.

Predhodnica Mariborske knjižnice je Mestna knjižnica KUD Jože Hermanko, ki je nastala 8. februarja leta 1949, ko sta se združili dve manjši knjižnici. Uvodoma je imela knjižnica svoje prostore na Partizanski cesti. Leta 1960 je bila Mestna knjižnica preseljena na Rotovški trg. Desetletje kasneje, ko pride do združitve Mestne in Delavske knjižnice, se Mestna knjižnica preimenuje v Knjižnico Rotovž, Delavska knjižnica pa postane njena enota. Po ustanovitvi Kulturne skupnosti dobi leta 1971 knjižnica nazadnje skupno ime Mariborska knjižnica. Leto kasneje začne izhajati revija Otrok in knjiga. Istega leta se začne tudi širitev knjižnične mreže, ko se začnejo postopoma priključevati društvene ljudske knjižnice. Zadnje desetletje delovanja pa je bilo namenjeno predvsem poskusom reševanja prostorskih problemov in leta 2022 se nazadnje vendarle začnejo gradbena dela za Center Rotovž, v sklopu katerega naj bi svoje nove prostore dobila tudi knjižnica.