EtnologijaPtuj
Kurentovanje
Mestni trg 4, Ptuj
Kurentovanje, ki v organizirani obliki poteka od leta 1960, je eden največjih pustnih festivalov, karnevalov in pustnih povork v Evropi. Velja za največji etnografski muzej nesnovne kulturne dediščine na prostem in je na mednarodni ravni znan kot eden najbolj zanimivih karnevalov v Evropi. V času festivala potekajo različni dogodki in povorke – med vidnejšimi je kurentova povorka, ki jo je UNESCO uvrstil na seznam nesnovne dediščine. Obiskovalci pa lahko uživajo tudi v drugih karnevalskih in etnografskih povorkah, kjer lahko spoznajo tradicionalne in sodobne pustne like. Pomembnejši tradicionalni pustni liki, ki se poleg kurenta predstavljajo v času karnevala, so baba nosi deda, cigani, hudič, Jürek in Rabolj, moža išče kopanja, kopjaš, kurike in piceki, nagajivi medved, orači, ploharji, pustni plesači, pokači, ruse, vile in mnogi drugi. Kurentovanje poteka v organizaciji Zavoda za turizem Ptuj.
Prihajajoči dogodki
Ponudba
V času pustnega festivala, ki obsega Artfest, Etnofest in Karnevalfest, potekajo različni obhodi, povorke, pustni korzo in prikazi raznolikih pustnih likov. Hkrati potekajo še drugi spremljevalni dogodki, kot so koncerti, zabave, plesi v maskah, razstave, pustna tekmovanja, delavnice ipd. Kurentovanje se prične z otvoritvenim sprevodom s predajo mestne oblasti karnevalskemu princu, sledijo dnevni nastopi različnih pustnih mask in dogodki, ki potekajo na mestnem trgu in v karnevalski dvorani. Osrednji dogodek karnevala je sprevod tradicionalnih pustnih mask in karnevalskih skupin, ki poteka na pustno nedeljo. Sestavni del programa pa je tudi pokop pusta in vrnitev oblasti mestnemu županu.
Zgodovina
Širše področje Ptuja je znano po bogati tradiciji starih pustnih običajev, pustnih mask in likov. Najbolj prepoznaven izmed njih je zagotovo kurent, demonski lik, ki je povezan z začetkom pomladi. Druge pustne maske z območja se prav tako naslanjajo na tradicijo plodnosti, obilnosti, zdravja in obilne letine. Že v času pred drugo svetovno vojno se je pojavilo zanimanje za tovrstne folkloristične običaje. Leta 1939 je tako na pobudo Franja Žižka v Mariboru potekal Festival narodnih običajev, v ospredje katerega je bil postavljen takrat že skoraj pozabljen lik kurenta. Pustni običaji in tradicije vaškega šemljenja so po drugi svetovni vojni začeli vse bolj izumirati. Z željo po ohranitvi tovrstnih običajev je zato leta 1959 Drago Hasl predlagal ptujskemu zgodovinskemu društvu organiziranje prireditve, ki bi obudila pustne šege in navade. Prireditev je bila poimenovana po znamenitem pustnem liku – kurentu. Prvo kurentovanje, ki je potekalo na pustno soboto, 27. februarja 1960 na Ptuju, je poželo velik uspeh. V naslednjih letih so se pustni povorki pridružile nove maske in nove karnevalske skupine – posledično je prireditev začela vedno bolj rasti in presegati lokalne okvirje. Skozi čas so se slovenskim pridružile še tuje maske in tako je festival postajal vedno bolj mednarodno prepoznaven.