Knjižnica Šentjur

Knjižnica Šentjur zbira, obdeluje, hrani in posreduje knjižnično gradivo in različne oblike informacij. Sodeluje tudi v medknjižnični izposoji, v vseživljenjskem izobraževanju in spodbuja razvoj bralne kulture ter različnih oblik pismenosti. Knjižnica prav tako organizira dejavnosti, prireditve in dogodke za otroke, mlade in odrasle in izvaja drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo. Knjižnica Šentjur programsko in finančno upravlja tudi z Ipavčevim kulturnim centrom Šentjur, ki velja za pomembno kulturno središče občine.

Začetki knjižničarstva v Šentjurju segajo nazaj v leto 1902, ko je bilo ustanovljeno Katoliško bralno društvo. Pred začetkom prve svetovne vojne je delovala še Sokolska (ljudska) knjižnica, ustanovljena leta 1906 in Knjižnica pri Jajčni zadrugi. V obdobju med obema vojnama se je obisk knjižnic močno zmanjšal, začetek druge svetovne vojne pa je prekinil tudi ljubiteljsko knjižnično dejavnost. Po osvoboditvi sta leta 1945 začeli delovati Ljudska knjižnica OF in Katoliška knjižnica. Katoliško knjižnico so kmalu po ustanovitvi ukinili, Ljudska knjižnica OF pa se je leta 1948 preimenovala v Knjižnico bratov Ipavec. Po tem se je organizacijska struktura knjižnice večkrat spremenila. Večjo prelomnico v razvoju knjižničarstva na tem območju predstavlja leto 1976, ko so zaposlili prvo knjižničarko za polni delovni čas – ta mejnik predstavlja začetek organiziranega in strokovnega knjižničarstva v Občini Šentjur. Kmalu zatem so se prostori knjižnice preselili v stavbo, ki je še danes znana kot “stara knjižnica”. Do leta 1991, ko je bil ustanovljen Javni zavod Knjižnica Šentjur, je knjižnica delovala pod okriljem Delovne organizacije za opravljanje posebnih storitev Šentjur. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je knjižnica postopoma prešla na računalniško obdelavo gradivo. Zaradi povečane dejavnosti pa se je posledično pojavila potreba po novih prostorih. Nova knjižnica, ki jo je oblikovala Barbara Ačanski, je bila odprta leta 2006.