Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi

Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi zbira, obdeluje, hrani in posreduje knjižnično in drugo gradivo in zagotavlja dostop do le-tega. Izdeluje knjižnične kataloge in druge podatkovne zbirke ter sodeluje v medknjižnični izposoji in v posredovanju informacij. Zavzema se za izobraževanje svojih uporabnikov in za varovanje knjižničnega gradiva. Sodeluje v vseživljenjskem izobraževanju in spodbuja razvoj bralne kulture ter različnih oblik pismenosti. Zbira, obdeluje, varuje in posreduje tudi domoznansko gradivo. Knjižnica organizira tudi različne dogodke, dejavnosti in prireditve, namenjene različnim ciljnim skupinam (bralni krožki, pravljične ure, ustvarjalne delavnice, razstave, literarni večeri itd.).

Začetki knjižničarstva na območju Zagorja segajo nazaj v čas pred prvo svetovno vojno, ko so, tako kot drugod po Sloveniji, nastajale knjižnice, ki so delovale v sklopu različnih organizacij in društev. Viri kot eno prvih knjižnic v Zagorju navajajo knjižnico za delavce, ki jo je leta 1880 ustanovila Trboveljska premogokopna družba. Za predhodnico današnje Knjižnice Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi pa lahko smatramo Ljudsko knjižnico in čitalnico ESZDNJ, ustanovljeno leta 1945. Knjižnica se je leto kasneje združila z manjšo društveno knjižnico in tako je nastala Ljudska knjižnica Zagorje. Pomemben mejnik se je zgodil tudi leta 1950, ko je delo v knjižnici prevzela stalno zaposlena knjižničarka in leta 1961, ko je knjižnica dobila nove prostore in se posledično strukturno preoblikovala. Sledilo je obdobje razvoja in rasti, saj je knjižnica začela širiti svojo mrežo, začela je širiti tudi svoj knjižnični fond in pridobivati večje število novih uporabnikov. Naslednja izrazita prelomnica se je zgodila leta 1962, ko je knjižnica dobila prostore v Delavskem domu in postala samostojni zavod Javna knjižnica Zagorje ob Savi. Med leti 1980 in 2003 je knjižnica delovala pod okriljem Kulturnega centra Delavski dom, a je leta 2003 ponovno dobila svojo samostojnost.