Knjižnica Logatec

Osrednje dejavnosti knjižnice zajemajo knjižničarsko, bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo. Knjižnica Logatec svojim uporabnikom omogoča dostop do knjižničnega in informacijskega gradiva. Pomemben del njihovih dejavnosti predstavljajo tudi različne oblike aktivnosti za otroke, mladino in odrasle, ki spodbujajo bralno kulturo in razvoj različnih oblik pismenosti. Knjižnica posledično organizira in izvaja kulturne prireditve, likovne razstave, raznolike delavnice, literarne večere, pravljične urice, predavanja in pogovorne večere, bralne krožke, dejavnosti, ki potekajo v sklopu Bralne značke ter druge knjižne, literarne in bibliopedagoške aktivnosti. Knjižnica Logatec upravlja tudi z bogato domoznansko zbirko ter skrbi za njeno promocijo.

Slovenska knjižnična zgodovina je tesno povezana z nastankom čitalnic. Te so najprej delovale le v večjih krajih in so združevale predvsem višje sloje izobražencev in meščanov. Na slovenskem podeželju so podobne dejavnosti začela prevzemati prosvetna društva na začetku 20. stoletja. Na območju Logatca je bilo leta 1907 ustanovljeno Katoliško izobraževalno društvo z orlovskim odsekom, leto kasneje pa še društvo Sokol. V sklopu obeh društev sta delovali tudi knjižnici, ki veljata za predhodnici današnje Knjižnice Logatec. Naslednji pomemben mejnik predstavlja leto 1946, ko je bila ustanovljena Ljudska knjižnica Logatec, ki je več desetletij obratovala s pomočjo ljubiteljev knjig, ki v knjižnici niso bili redno zaposleni. Ko je knjižnica leta 1987 dobila nove prostore v Narodnem domu, je začela izvajati dodatne dejavnosti, kot so literarni večeri, likovne razstave, dogodki za otroke ipd. Od leta 1990 deluje kot samostojni zavod Knjižnica Logatec, ki pokriva še knjižnične dejavnosti v krajevnih knjižnicah v Rovtah, na Vrhu Svetih Treh Kraljev in v Hotedršici.