Knjižnica Brežice

Knjižnica Brežice je kakovostna kulturna ustanova, družabni prostor za vse socialne skupine in generacije. Knjižnica nudi različne oblike informacij, izobražuje in organizira različne kulturne prireditve ter je pomembno multikulturno in multimedijsko središče. Sodeluje tudi pri projektih za doseganje skupnih ciljev v dobro lokalnega in širšega okolja.

Začetki knjižničarstva v Brežicah segajo nazaj v leto 1880, ko so ustanovili prvo slovensko čitalnico. Tekom prve svetovne vojne je delovanje knjižnice zamrlo, nato pa je vodenje čitalniške knjižnice prevzelo novoustanovljeno Sokolsko društvo. Med drugo svetovno vojno so bile žal skoraj vse knjige uničene, Brežičani pa so začeli zbirati redke ohranjene slovenske knjige ter jih skupaj s podarjenimi izvodi uredili v skupno knjižno zbirko v učilnici brežiške osnovne šole. V začetku leta 1946 so knjige že lahko redno izposojali. Za knjižnico je kar dve desetletji skrbela knjižničarka Savica Zorko, za vodenje knjižnice pa je prejela tudi Čopovo diplomo. V teh letih se je knjižnica uspešno razvijala in s svojimi naprednimi pristopi tudi prednjačila v posavskem prostoru. Rast brežiške knjižnice so skozi čas spremljale številne nove organizacijske oblike in selitve. Tako je iz začetnega delovanja v okviru društva Stanko Černelč leta 1964 knjižnica postala samostojna Občinska matična knjižnica Brežice, v osemdesetih letih ena od enot Zavoda za kulturo Brežice in leta 1993 nazadnje tudi samostojni zavod. Knjižnica Brežica je tekom let doživela kar nekaj vzponov in padcev. Eden izmed njenih največjih uspehov je ustanovitev izposojevalnice odrskih del za okraj Krško v letu 1954. Tudi v šestdesetih letih je bila mreža knjižnice Brežice dobro razvita, saj si je bilo mogoče poleg gradiva v matični knjižnic izposojati tudi knjige iz potujočih kovčkov. Leta 1980 sta se s pridobitvijo novih prostorov nazadnje povečali še izposoja in obisk. Sledilo je obdobje počasnega razvoja do leta 1993, ko je knjižnica Brežice postala samostojni zavod.