Knjižnica Bena Zupančiča Postojna

Knjižnica Bena Zupančiča Postojna izvaja knjižnične in bibliopedagoške dejavnosti. Svojim uporabnikom omogoča dostop do različnih oblik gradiva ter informacij. Knjižnica prireja tudi različne razstave, prireditve, kulturne dogodke in druge aktivnosti, namenjene otrokom, mladim in odraslim.

Ko je delovanje čitalnice, ki je bila ustanovljena leta 1868, počasi začelo zamirati, so leta 1905 ustanovili Ljudsko knjižnico. Ljudska knjižnica je svoje prve prostore dobila v Majlontu, prvi knjižničar pa je postal Josip Kraigher, postojnski trgovec in posestnik ter glavni pobudnik za ustanovitev knjižnice. Leta 1911 sta se čitalnica in Ljudska knjižnica združili in nastala je Ljudska knjižnica in čitalnica Postojna. Začetek prve svetovne vojne je znatno vplival na knjižnično dejavnost na območju Postojne – zaradi italijanske okupacije so knjige poskrili in si jih na skrivaj posojali med seboj. Leta 1928 so Ljudsko knjižnico in čitalnico Postojna razpustili, knjige iz knjižnice pa so razdelili med prebivalce mesta. Po drugi svetovni vojni so knjižnično dejavnost ponovno obudili – leta 1947 je začela delovati Ljudska knjižnica v Postojni, leta 1948 pa še Študijska knjižnica. Ko sta se obe knjižnici leta 1957 združili, je nastala Mestna knjižnica. Knjižnica je takrat tudi dobila skupne prostore. Leta 1979 je potekala temeljita obnova, knjižnica pa se je dve leti kasneje preimenovala v Knjižnico Beno Zupančiča Postojna. Naslednja velika obnova je potekala 2008, leto kasneje pa je Postojna dobila moderno in sodobno opremljeno knjižnico.