Pomurski muzej Murska Sobota

Pomurski muzej Murska Sobota je osrednji pokrajinski muzej za varovanje premične ter nesnovne dediščine v Pomurju. Poslanstvo muzeja je izvajanje kompleksne muzejske dejavnosti, ki obsega zbiranje, evidentiranje, raziskovanje, dokumentiranje, izobraževanje, varovanje, promoviranje ter predstavljanje vseh vrst materialne ter duhovne kulturne dediščine, ki so jo tekom življenja ustvarili prebivalci te pokrajine. V kulturni dediščini Pomurja se prepletajo kulturni vplivi sosednjih pokrajin ter držav in enkratna ustvarjalnost, ki izvira iz etnične, nacionalne ter verske raznolikosti, ki se je oblikovala skozi stoletja.

Pomurski muzej Murska Sobota opravlja naloge javne muzejske službe: zbira, evidentira, raziskuje, dokumentira, hrani in varuje zbirke ter ostalo dokumentarno gradivo. Muzej pripravlja strokovne podlage, elaborate ter študije, spremlja rabo, upravljanje ter promet s premično dediščino, izvaja projekte ter sodeluje pri njih kot partner, izvaja in pripravlja konservatorske ter restavratorske programe, postavlja stalne in občasne razstave in opravlja druge oblike predstavljanja dediščine preko popularizacijskih akcij, preko publicistične dejavnosti in pedagoških ter andragoških programov. Pri delu se povezuje z drugimi organizacijami, strokovnimi ustanovami in posamezniki. Muzej skrbi za lasten strokovni razvoj ter izobraževanje svojih zaposlenih strokovnih delavcev, vzpostavlja različna slovenska ter mednarodna kulturna sodelovanja, skrbi za javno dostopnost podatkov, organizira strokovna srečanja in se vključuje v turistično ponudbo regije ter države.

Pomurski muzej Murska Sobota je začel delovati leta 1956, ko so mu dodelili prostore v soboškem gradu. S širitvijo muzejskih zbirk se je širil tudi muzej – število stalnih razstav se je sčasoma večalo, širile pa so se tudi delavnice, depoji in upravni prostori. Renesančni grad v Murski Soboti je sčasoma postal središče kulturno-zgodovinskega spomina v pokrajini, muzej pa je postal njegov varuh ter pripovedovalec.

Tekom let so nastale mnoge tematske razstave, rodila se je tudi prva znanstvena, družboslovna in periodična publikacija v pokrajini “Zbornik soboškega muzeja”, nastajale so nove raziskovalne metode s poudarkom na področju arheologije, vedno večji poudarek so namenili tudi pedagoškim delavnicam in programu za otroke. Oblikovala se je tudi največja knjižnica v pokrajini. Ves ta preporod ima temelje v načrtnem varovanju ter dokumentiranju gradiva in sistematičnem proučevanju ter publiciranju raziskovalnih dosežkov peščice strokovnih delavcev muzeja. Kakor se spreminjajo standardi ter načini muzejskega dela, tako se spreminja tudi okolje, v katerem muzej deluje. Prihodnost muzeja lahko vidimo v sistemu varovanja kulturne dediščine, ki deluje v tesni interakciji z vsemi deležniki kulturnih dobrin – z izvajalci, ustvarjalci, financerji, uporabniki in ustanovitelji.