Polhograjska graščina

Polhograjska graščina je eden od najpomembnejših spomenikov v občini ter središče njenega kulturnega utripa. Temelji Polhograjske graščine segajo v 13. in 14. stoletje, ko je na tem mestu stal stolpast dvor. Tekom stoletij so se lastniki graščine menjavali in v skladu z lastnimi potrebami graščino večkrat prezidali. Graščak Mark Anton Kunstelj Baumgarten je v 17. stoletju Polhograjski graščini dal poseben pečat, ko je prizidal baročno grajsko kapelo z bogato štukaturo, uredil grajski park, dozidal razgledni stolp z uro in pred glavni vhod graščine postavil Neptunov Vodnjak, na katerem je v reliefu upodobljen grb gospodov Polhograjskih. Med leti 1808 in 1858 je upravljanje Polhograjske graščine prevzel grof Rihard Ursini Blagaj, ljubitelj umetnosti, botanike ter mineralogije. V njegovem času je Polhograjska Graščina postala središče naprednih razsvetljenskih idej. Leta 2008 je upravljanje Polhograjske graščine prevzel Tehniški muzej Slovenije ter v njenih prostorih uredil Muzej pošte in telekomunikacij.

Upravitelji Polhograjske graščine po dogovoru organizirajo vodenja po vseh znamenitostih Blagajeve dežele ter vodene programe po Polhovem Gradcu in okolici. Organizirajo tudi druga vodenja po dogovoru.

Polhograjska graščina obiskovalcem nudi priložnost, da stopijo v drug čas in prostor – v čas prijetnega druženja z grofom Blagajem ter njegovo ženo Antonijo, ki obiskovalce vabita v njun salon na skodelico zeliščnega čaja. Program vključuje vodenje z lokalnim vodnikom, vstopnino za Muzej pošte in telekomunikacij ter Krajevni muzej in sprejem ter pogostitev pri grofu Blagaju. Graščina ponuja tudi kulinarično doživetje in nakup spominkov. Posebej znana je cula dobrot Blagajeve dežele, ki je unikatni kulinarični spominek, sestavljen iz izdelkov lokalnih proizvajalcev, pridelanih na kmetijah na tradicionalen način.

Stari grad – Kalvarija je stožčasta vzpetina, ki dominira nad naseljem Polhov Gradec. Ob njenem vznožju tečeta po eni strani Velika voda, po drugi strani pa Mala voda, ki se pod naseljem združita v Gradaščico. Zgodovinarji menijo, da je kraj poimenovan po staroslovenskem gradišču, ki bi naj stalo na Starem gradu ali Kalvariji. Tudi izvor gradu naj bi segal v obdobje karantanske notranje samostojnosti. Grad z okroglimi stolpi ter vmesnim visokim obzidjem je leta 1511 poškodoval močan potres, nekaj let kasneje pa še kmetje v kmečkem uporu. Novo grajsko stavbo so nato zgradili v dolini ob Veliki vodi. Na Starem gradu so v kasnejših letih zgradili osmerokotno grajsko senčnico – gloriteto, ki so jo po naročilu grofice Antonije Blagaj leta 1853 spremenili v kapelo in zgradili še štirinajst manjših kapelic s slikami križevega pota.