Na svetovni dan gledališča se začenja Teden slovenske drame

Na svetovni dan gledališča, 27. marca, se v Kranju začenja 56. Teden slovenske drame – osrednji nacionalni festival, posvečen sodobni slovenski dramatiki, ki ga vsako leto organizira Prešernovo gledališče Kranj.

 

Do 11. aprila bo festival ponudil pregled najvidnejših uprizoritev pretekle sezone ter razmislek o vlogi dramatike v današnji družbi.

 

 

V tekmovalnem in spremljevalnem programu, ki ga je oblikovala selektorica Zala Dobovšek, se bo zvrstilo dvanajst predstav različnih slovenskih gledališč, od institucionalnih do neodvisnih produkcij. Festival bo odprla slovesna podelitev stanovskih nagrad Združenja dramskih umetnikov Slovenije, sledila pa bo krstna uprizoritev drame Tekst telesa avtorice Anje Novak – Anjute v režiji Tjaše Črnigoj.

 

Dramatika kot prostor družbenega dialoga

 

Teden slovenske drame tudi letos ne ostaja zgolj pri uprizoritvah, temveč se izrazito odpira v razmislek o širšem družbenem kontekstu. Krovna tematska os festivala, poimenovana Zofija in Etika, povezuje dediščino Zofke Kveder z razmislekom o etiki gledališke umetnosti, kot jo je utemeljil Konstantin Stanislavski.

Festival tako postavlja v ospredje vprašanja odgovornosti umetnosti, položaja ustvarjalcev in vloge gledališča kot prostora kritične refleksije.

V spremljevalnem programu bodo potekale številne razprave in okrogle mize, med drugim o razmerju med dramskim in gledališkim besedilom, o reprezentaciji žensk v uprizoritvenih umetnostih ter o vplivu politike na umetniško svobodo. Prav slednja tema bo osvetljena tudi v mednarodnem kontekstu, s primerjavami z državami iz regije, kot so Srbija, Slovaška in Madžarska.

 

Novi glasovi in mlada dramatika

 

Pomemben poudarek festivala ostaja razvoj nove dramatike. Tradicionalna dneva nominirancev za nagradi Slavka Gruma in Zofke Kveder bosta ponudila vpogled v najnovejša dramska besedila, ki jih zaznamujejo raznoliki pristopi in izrazita družbena angažiranost.

Med nominiranci za nagrado Slavka Gruma so Katarina Morano in Žiga Divjak (Anhovo), Lina Akif (Hudič babi brusi jezik), Matjaž Zupančič (Orkan), Tereza Gregorič, Borut Petrović in Jakob Šfiligoj (Usje se je dalu) ter Katarina Morano (Zakaj sva se ločila).

Za nagrado Zofke Kveder za mladega dramatika so nominirani Maruša Freya Voglar (Fižol cveti pozimi), Samo Podkrajšek (Pasja procesija) in Iva Š. Slosar (Prvič so demokracijo izumili na agori, drugič pa v gasilskem domu).

Med nominiranimi deli se prepletajo intimne, dokumentarne in tudi humornejše dramske forme, pogosto zasidrane v lokalno okolje, a z univerzalnimi poudarki. Festival pa odpira prostor tudi še neuveljavljenim ustvarjalcem – z odprtim mikrofonom ter mednarodno delavnico dramatike, ki jo bo vodila nemška dramatičarka Gesa Geue.

 

Preplet gledališča, glasbe in filma

 

Teden slovenske drame presega strogo gledališki okvir. Program dopolnjujejo koncerti, razstave in filmske projekcije, ki širijo festivalsko dogajanje v javni prostor.

Med drugim bo na ogled dokumentarni film o vključevanju otrok priseljencev s Kosova, spremljala pa ga bosta tudi tematski pogovor in srečanje z ustvarjalci. V sodelovanju z Radiem Slovenija bo izvedena tudi živa radijska igra Jagnje avtorice Neže Lučke Peterlin, program pa vključuje še bralne uprizoritve študentov AGRFT ter razstavo prevodov slovenskih dram v tuje jezike.

 

Vrhunec z nagradami

 

Med osrednjimi festivalskimi priznanji sta nagrada Slavka Gruma za najboljše novo dramsko besedilo in nagrada Zofke Kveder za mladega dramatika, ob njiju pa festival podeljuje še Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo, igralske nagrade, posebno nagrado ter nagrado občinstva.

 

Gledališče kot skupnostni prostor

 

Teden slovenske drame tudi v svoji 56. izdaji potrjuje, da dramatika ni le umetniška forma, temveč prostor srečevanja, dialoga in družbene refleksije. V času, ko se vprašanja identitete, svobode in skupnosti vse bolj zaostrujejo, festival znova opozarja na moč gledališča, da ta vprašanja odpira – in jih postavlja v središče javnega prostora.