Zborovsko petje uradno prepoznano kot nesnovna kulturna dediščina
Pobudo za vpis je podala Zveza pevskih zborov Primorske. V slovenskih zborih danes sodeluje več kot 64.000 pevk in pevcev.
Register nesnovne kulturne dediščine je bogatejši za novo enoto.
Ministrstvo za kulturo je vanj na pobudo Zveze pevskih zborov Primorske vpisalo zborovsko petje, ki ima na Slovenskem večstoletno tradicijo in ostaja ena najbolj razširjenih oblik skupinskega glasbenega ustvarjanja.
Najstarejši zapisi o zborovskem petju na Slovenskem segajo v srednji vek, njegova prisotnost pa se je ohranila vse do danes. Pomemben preobrat je prineslo 19. stoletje, ko so po slovenskih krajih začela nastajati pevska društva. Zbori so postali prostor glasbenega ustvarjanja, druženja in povezovanja, hkrati pa so sodelovali pri širjenju slovenske pesmi ter utrjevanju jezika in kulturne pripadnosti.
Petje, ki povezuje različne generacije
Zborovsko petje je še danes vpeto v kulturno življenje številnih krajev. V organiziranih zborovskih sestavih po podatkih Ministrstva za kulturo sodeluje več kot 64.000 ljudi, od otroških in mladinskih do odraslih ter seniorskih zborov.
Njegova posebnost ni le v številu sodelujočih. Zbor omogoča skupinsko ustvarjanje ljudem z različnimi glasbenimi izkušnjami, občinstvu pa približuje širok razpon glasbe – od ljudskih in umetnih pesmi do sodobnih zborovskih del. Repertoar, načini izvajanja in sestava skupin se skozi čas spreminjajo, osnovno načelo skupnega petja pa ostaja enako.
Razvejena mreža srečanj in tekmovanj
Razvoj zborovskega petja podpirajo Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območne zveze pevskih društev in številni lokalni organizatorji. Zbori se predstavljajo na revijah, festivalih, tekmovanjih in pevskih taborih, kjer lahko primerjajo svoje delo, pridobivajo nova znanja ter se povezujejo z drugimi sestavi.
Med osrednjimi zborovskimi dogodki so tekmovanje Naša pesem in Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus v Mariboru, Mladinski pevski festival v Celju ter Tekmovanje otroških zborov v Zagorju ob Savi. V regionalnih okoljih potekajo srečanja Primorska poje, Ljubljanski zbori in Goriška zborovska srečanja, dolgo tradicijo pa ima tudi Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.
Prav Zveza pevskih zborov Primorske, ki pripravlja revijo Primorska poje, je podala pobudo za novi vpis. Prireditev že desetletja povezuje pevske zbore s Primorske ter slovenske zbore, ki delujejo v Italiji in na Hrvaškem.
Vpis v nacionalni register zborovskemu petju priznava pomen žive kulturne prakse, ki se ohranja z dejavnim sodelovanjem skupnosti. To ni vpis na Unescov seznam, temveč v slovenski Register nesnovne kulturne dediščine, ki evidentira in predstavlja znanja, veščine, običaje ter druge kulturne izraze, prenesene med generacijami.