Pesem Lola britanske skupine The Kinks je več kot pol stoletja po izidu znova v središču pozornosti.

Povod za razpravo je ameriški glasbenik Moby, ki je skladbo v nedavnem intervjuju za The Guardian označil za “transfobno” in “zastarelo”.

Njegove besede so sprožile odzive tako iz glasbenih krogov kot širše javnosti.

Skladba, ki jo je napisal frontman skupine Ray Davies, je izšla leta 1970 in velja za eno najbolj prepoznavnih pesmi skupine. Pripoveduje zgodbo o srečanju pripovedovalca z Lolo v londonskem Sohou, pri čemer besedilo namiguje na kompleksnost spolne identitete naslovnega lika. Prav ta dvoumnost je bila v času nastanka pesmi za popularno glasbo neobičajna.

Danes številni glasbeni zgodovinarji Lolo uvrščajo med zgodnje primere skladb, ki so v mainstream vnašale teme, povezane z LGBTQ+ skupnostjo. Pesem ni bila brez kontroverznosti že ob izidu, vendar ne le zaradi svoje vsebine: britanski BBC jo je sprva umaknil iz programa zaradi omembe blagovne znamke v besedilu.

Moby je v intervjuju dejal, da pesmi danes sploh ne more več poslušati, ker ga moti besedilo. Ocenil je, da deluje zastarelo in problematično z vidika sodobnega razumevanja spolne identitete ter da ga je presenetilo, kako drugače jo dojema danes kot nekoč.

Na njegove izjave se je odzval kitarist skupine Dave Davies, ki je kritiko zavrnil kot napačno interpretacijo. Poudaril je, da pesem ni bila mišljena kot žaljiva, temveč kot prikaz določenih izkušenj in družbenega okolja, v katerem je nastala. Ob tem je opozoril, da kritika prav tako zanemarja zgodovinski kontekst.

Podporo pesmi so izrazili tudi nekateri drugi glasbeniki. Marc Almond jo je označil kot duhovito in prelomno, medtem ko je trans umetnica Jayne County izpostavila njen pomen pri odpiranju prostora za tematizacijo spolne identitete v popularni kulturi. Po njenem mnenju je bila Lola ena prvih skladb, ki je takšne teme predstavila širšemu občinstvu na neposreden način.

Razprava znova odpira vprašanje, kako vrednotiti umetniška dela iz preteklosti. Medtem ko nekateri poudarjajo potrebo po kritičnem branju skozi sodobne standarde, drugi opozarjajo na pomen zgodovinskega konteksta in razvoj družbenih norm.