BEGIN:VCALENDAR VERSION:2.0 PRODID:-//Kultura.net - ECPv6.8.3//NONSGML v1.0//EN CALSCALE:GREGORIAN METHOD:PUBLISH X-ORIGINAL-URL:https://kultura.media.si X-WR-CALDESC:Dogodki za Kultura.net REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H X-Robots-Tag:noindex X-PUBLISHED-TTL:PT1H BEGIN:VTIMEZONE TZID:Europe/Ljubljana BEGIN:DAYLIGHT TZOFFSETFROM:+0100 TZOFFSETTO:+0200 TZNAME:CEST DTSTART:20260329T010000 END:DAYLIGHT BEGIN:STANDARD TZOFFSETFROM:+0200 TZOFFSETTO:+0100 TZNAME:CET DTSTART:20261025T010000 END:STANDARD END:VTIMEZONE BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260423T193000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260423T203000 DTSTAMP:20260429T011834 CREATED:20260417T003656Z LAST-MODIFIED:20260417T003656Z UID:242715-1776972600-1776976200@kultura.media.si SUMMARY:Notopisi: Katja Šulc DESCRIPTION:Notopisi bodo 23. aprila v Dvorani Alme Karlin gostili Katjo Šulc\, glasbenico in avtorico\, ki prepleta poezijo\, sodoben folk\, ljudsko tradicijo in pripovedništvo. \nZasedba: Katja Šulc\, glas\, ukulele\, elektronski pripomočki; Andraž Mazi\, pedal steel\, bendžo\, charango; Marino Kranjac\, oprekelj \nKatjo Šulc zaznamuje eklektičen glasbeni pristop\, ki gradi na atmosferičnosti\, intimni interpretaciji\, večplastnih vokalnih harmonijah\, repeticijah in zvočnih manipulacijah. Doslej je izdala pet studijskih albumov\, katerih rdeča nit je poezija v glasbi. Njen zadnji album West Wind Blow From Your Prairie Nest (ŠKUC\, 2024) je segel na World Music Chart Europe Top 20 in prejel nominacijo za Preis der deutschen Schallplattenkritik. \nNa tokratnem koncertu bo Katja Šulc preletela krajine\, kjer srečuje poezijo svojih albumov. Od romskih do mehiških in severnoameriških staroselskih razsežnosti\, vse do magične Istre\, ki jo raziskuje v svojem novem projektu v sklopu umetniške rezidence v Kubedu. Premierno bo predstavila prihajajočo singel ploščo Kubejski\, z uglasbeno poezijo Alojza Kocjančiča\, pesnika Istre. Pridruženi gost koncerta bo istrski glasbenik Marino Kranjac. \nhttps://www.cd-cc.si/kultura/glasba/katja-sulc URL:https://kultura.media.si/event/notopisi-katja-sulc/ LOCATION:Cankarjev dom\, Prešernova cesta 10\, Ljubljana\, Osrednjeslovenska\, 1000\, Slovenia ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.media.si/wp-content/uploads/2026/04/mpro-retrieved-fb-photo-1933971323893137-1776386214538.jpeg GEO:46.0507077;14.4983661 X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cankarjev dom Prešernova cesta 10 Ljubljana Osrednjeslovenska 1000 Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Prešernova cesta 10:geo:14.4983661,46.0507077 END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260421T200000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260421T210000 DTSTAMP:20260429T011834 CREATED:20260417T003624Z LAST-MODIFIED:20260417T003624Z UID:242707-1776801600-1776805200@kultura.media.si SUMMARY:IZŠTEKANI BEFORE TIME v Cankarjevem domu in na Valu 202 DESCRIPTION:IZŠTEKANI BEFORE TIME v Cankarjevem domu \nRazkošen akustični koncert ob izidu drugega albuma \nDrugi koncert v spomladanskem nizu Izštekanih v Cankarjevem domu bodo izvedli očarljivi kamniški indierockerji BEFORE TIME. Le dober mesec po izidu drugega albuma Vse Kar Smo se strumno lotevajo novega izziva. Svoji glasbi bodo nadeli akustično preobleko ter ji z godalnim kvartetom\, klavirjem in tolkali dodali orkestrski pridih. V spremni pogovor z avtorjem in voditeljem Juretom Longyko se bo lahko na poseben način vključilo tudi občinstvo. Pridružite se v torek 21. aprila 2026 ob 20.00 v Linhartovi dvorani – ali v neposrednem radijskem ali spletnem videoprenosu na Valu 202. Vstopnice so na voljo na blagajni in na spletni strani Cankarjevega doma ter na pooblaščenih prodajnih mestih. \nhttps://www.cd-cc.si/kultura/glasba/izstekani-time \nZbrali so se kot najstniki leta 2017\, nase opozorili z zmago na Špil ligi v sezoni 2019/20 in prvenstvo med mladimi bendi utrdili z zmago na Šourocku 2023. Istega leta so izdali prvenec OMNI. V glasbi združujejo neverjeten elan\, lepoto\, milino\, mladostno energijo in resen\, zavzet pogled na svet. Za spevnostjo in kristalno sijočim zvokom so kompleksni aranžmaji in dovršena izvedba\, več članov je perspektivnih študentov glasbe. Po nizu novoizdanih skladb so pravkar objavili drugi album Vse Kar Smo. “Je nadaljevanje našega odraščanja. Tako kot so razburkana ta leta\, je razburkan album\,” pripoveduje pevka Naja. “Zelo ustreza naslovu. Govori o tem\, kar smo kot družba in kar smo mi. V tem bendu je najlepše\, da smo lahko to\, kar smo\,” dodaja basist Peter. “Zveni zelo naravno\, uporabili smo manj elektronskih instrumentov\, godalni kvartet pa je dodal eno najlepših zvočnih barv\, kar jih obstaja.” \nZ godalnim kvartetom Before Time prihajajo tudi v Izštekane. “Z akustiko eksperimentiramo že dolgo\, a doslej le v zasedbi nas petih. V Izštekane pa smo zaradi velikosti dvorane in zahtevnosti produkcije povabili prijatelje\, akademske glasbenike.” Skladbe z obeh albumov bodo dobile popolnoma novo preobleko. Godalom se bodo pridružili tudi klavir in tolkala. “Zvok bo kljub akustičnosti poln in barvito orkestrski. Vsem\, ki mislite\, da veste kaj vas čaka\, lahko zagotovimo\, da bo to neponovljiva izkušnja. Ne bo manjkalo tudi skladb\, ki so nam najbolj pri srcu in so že leta v našem repertoarju ter si zaslužijo prenovljeno izvedbo. Izštekani ne bodo le koncert\, temveč zvočno in čustveno popotovanje skozi zgodbo\, ki jo pripovedujejo naše pesmi\,” napovedujejo. “Res vlagamo veliko truda. To bo eden naših najbolj posebnih večerov.” \nKot je pri Izštekanih v navadi\, bo nastop spremljal pogovor z avtorjem in voditeljem Juretom Longyko. Nekaj vprašanj bo lahko na poseben način zastavilo tudi občinstvo. Vsi\, ki ne bodo imeli sreče z vstopnicami – te za Izštekane vselej poidejo – pa bodo lahko spremljali neposredni radijski ali spletni videoprenos na Valu 202. \nNaja Lipičnik – glas\, Toni Lah – kitara\, Aleksander Leon Štukelj – kitara\, Peter Mandelj Mejač – bas kitara\, Domen Flerin – bobni\, Aljoša Kavčič – klavir\, Ajda Blaževič Arko – violina\, Karin Antunović – violina\, Lejla Vrčkovnik – viola\, Lovro Drofenik – violončelo\, Janez Spruk – tolkala \nSpomladanski niz v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bodo Izštekani sklenili 19. maja\, ko bo v nova zvočna prostranstva zakoračila ljubljanska zasedba LIAMERE. Svoj magični alter pop bo okrepila z godalno sekcijo Simfoničnega orkestra RTV Slovenija\, aranžmaje zanjo bo prispeval Leon Firšt. \nnajavni spot – https://www.youtube.com/watch?v=Wtse2BDCktk \nna spletišču Vala 202 – https://val202.rtvslo.si/clanek/izstekani/izstekani-before-time-v-cankarjevem-domu/777327 \nna spletišču CD – https://www.cd-cc.si/kultura/glasba/izstekani-time \nNabor fotografij:\nhttps://drive.google.com/drive/folders/1Itpjg92xAUWVDKC1BTkMPniz9B_oIJCC\nVizualna podoba dogodka:\nhttps://drive.google.com/drive/folders/1CuMm67elQaLs7qKolC6U7mqftFQ8U6SB \nhttps://www.youtube.com/@beforetime\nhttps://www.instagram.com/_beforetime_\nhttps://www.facebook.com/beforetimeband \nhttps://www.val202.si/izstekani\nhttps://www.instagram.com/izstekani\nhttps://www.facebook.com/izstekani\nhttps://val202.rtvslo.si/clanki/izstekani\nhttps://365.rtvslo.si/raziskuj?q=izštekani\nhttps://www.youtube.com/@Val2o2/playlists\nhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Izštekani URL:https://kultura.media.si/event/izstekani-before-time-v-cankarjevem-domu-in-na-valu-202/ LOCATION:Cankarjev dom\, Prešernova cesta 10\, Ljubljana\, Osrednjeslovenska\, 1000\, Slovenia ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.media.si/wp-content/uploads/2026/04/mpro-retrieved-fb-photo-3465660710266573-1776386182153.jpeg GEO:46.0507077;14.4983661 X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cankarjev dom Prešernova cesta 10 Ljubljana Osrednjeslovenska 1000 Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Prešernova cesta 10:geo:14.4983661,46.0507077 END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260421T193000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260421T203000 DTSTAMP:20260429T011834 CREATED:20260415T011758Z LAST-MODIFIED:20260415T011758Z UID:242150-1776799800-1776803400@kultura.media.si SUMMARY:M. Solce in A. Jarry: U!-BU? DESCRIPTION:𝐌. 𝐒𝐨𝐥𝐜𝐞 𝐢𝐧 𝐀. 𝐉𝐚𝐫𝐫𝐲: 𝐔!-𝐁𝐔?\nLutkovno-igrani dada-kabaret \nStarost 15+\nTrajanje: 50 minut\, brez odmora \n📅 Ponovitev: 21. aprila\, ob 19.30\n📌🎟️ Dvorana Duše Počkaj\, 14\, 12* EUR\n……………………………………………………………………. \n𝗭̌𝗱𝗿𝗲𝗸 𝘀𝗺𝗼 𝗶𝗻 𝘃 𝘇̌𝗱𝗿𝗲𝗸 𝘀𝗲 𝗽𝗼𝘃𝗿𝗻𝗲𝗺𝗼. \nNa presečišču političnega gledališča\, teatra objekta\, groteskne ždrekoperete in dadaističnega koncerta je v režiji Matije Solceta nastala nova gledališko-glasbena kompozicija po motivih slavne epopeje Alfreda Jarryja. \nKralj Ubu danes ne potrebuje aktualizacije\, saj smo primorani amoralne\, izprijene\, požrešne\, presrane\, podrepne in pohlepne samozvane »kralje« prenašati na vsakem koraku. Za razliko od drame\, ki je konec 19. stoletja zaradi svoje kontroverznosti vnesla nemir v francosko družbo\, so v novi predstavi Teatra Matite besede postavljene v funkcijo zvočnih impulzov\, označevalcev in hkrati razdiralcev besedila\, ki se včasih sprevrže v lajež\, drugič v glasbo\, spet kdaj v prdo-simfonijo ali poetično masovno eksekucijo. \nV svet UBU-izma\, patafizike in ironične družbene kritike nas potegne peterica dadalitikov – igralcev\, glasbenikov\, animatorjev in samosvojih avtorjev –\, ki z nekaj straniščnimi ščetkami\, mimičnimi lutkami\, bobni\, klaviaturo\, basom\, tremi zadnjicami in dvema trebuhoma ubesedijo ter izvedejo to\, česar si danes želimo vsi: služiti idiotu. \nA »U!-BU?« nas ne pusti uživati ob pogledu na perfektno animacijo ritne odprtine. Provocira nas tudi z interakcijo z drugimi deli telesa – da o psiholoških pritiskih na naše statusne simbole\, ideološke poglede ali religijo sploh ne govorimo. Tako kot se Ubu pri svojem delu poglobljeno loti vseh slojev prebivalstva\, se v predstavi ustvarjalci dotaknejo kritike vseh tem – izvzemši sebe\, saj vedo\, da so na svojem področju največji poznavalci. \nV to se lahko prepričate tudi sami na ekscentrično-dinamičnem kabaretu\, ki bo gledalca nenasilno in nedemokratično prepričal v svoj edini prav. \n𝗧𝗲𝗮𝘁𝗲𝗿 𝗷𝗲 𝗺𝗿𝘁𝗲𝘃! 𝗭̌𝗶𝘃𝗲𝗹 𝘁𝗲𝗮𝘁𝗲𝗿!\n……………………………………………………………………. \nRežija\, glasba\, soavtorstvo: Matija Solce\nAvtorica likovne podobe\, scenografka in kostumografka: Larisa Kazić\nAvtor zaključnega songa Zatrubte prdelí v tubu: Filip Šebšajevič\nOblikovanje svetlobe: Matija Solce\, Larisa Kazić\nIgrajo: Filip Šebšajevič\, Tines Špik\, Miha Arh\, Miha Razdrih\, Matija Solce\nIzdelava lutk: Polona Černe\nIzdelava scenografije in rekvizitov: Sandra Birjukov\, Polona Černe\, Larisa Kazić \nProdukcija: Teatro Matita\nKoprodukcija: Cankarjev dom in Lutkovno gledališče Ljubljana \nProjekt sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana URL:https://kultura.media.si/event/m-solce-in-a-jarry-u-bu-8/ LOCATION:Cankarjev dom\, Prešernova cesta 10\, Ljubljana\, Osrednjeslovenska\, 1000\, Slovenia ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.media.si/wp-content/uploads/2026/04/mpro-retrieved-fb-photo-1289781559915944-1776215877227.jpeg GEO:46.0507077;14.4983661 X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cankarjev dom Prešernova cesta 10 Ljubljana Osrednjeslovenska 1000 Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Prešernova cesta 10:geo:14.4983661,46.0507077 END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260419T200000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260419T210000 DTSTAMP:20260429T011834 CREATED:20260418T234551Z LAST-MODIFIED:20260418T234551Z UID:243125-1776628800-1776632400@kultura.media.si SUMMARY:Točke izginjanja - ponovitvi DESCRIPTION:𝗧𝗼𝗰̌𝗸𝗲 𝗶𝘇𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮𝗻𝗷𝗮\nPlesno-lutkovna predstava za odrasle \n📅sob.\, 18. apr. 2026\, ob 20:00\n📅ned.\, 19. apr. 2026\, ob 20:00\n📍Dvorana Duše Počkaj\, 14\,12* EUR \n“𝑴𝒊 𝒔𝒎𝒐 𝒏𝒂𝒔̌ 𝒔𝒑𝒐𝒎𝒊𝒏\, 𝒎𝒊 𝒔𝒎𝒐 𝒕𝒊𝒔𝒕𝒊 𝒉𝒊𝒎𝒆𝒓𝒊𝒄̌𝒏𝒊 𝒎𝒖𝒛𝒆𝒋 𝒔𝒑𝒓𝒆𝒎𝒊𝒏𝒋𝒂𝒋𝒐𝒄̌𝒊𝒉 𝒔𝒆 𝒐𝒃𝒍𝒊𝒌\, 𝒕𝒊𝒔𝒕𝒊 𝒌𝒖𝒑 𝒓𝒂𝒛𝒃𝒊𝒕𝒊𝒉 𝒐𝒈𝒍𝒆𝒅𝒂𝒍.”\n– 𝑱𝒐𝒓𝒈𝒆 𝑳𝒖𝒊𝒔 𝑩𝒐𝒓𝒈𝒆𝒔 \nPlesalka in koreografinja 𝗞𝗮𝗷𝗮 𝗟𝗶𝗻 ter lutkovna ustvarjalka 𝗠𝗮𝗷𝗮 𝗞𝘂𝗻𝘀̌𝗶𝗰̌ se prvič srečata v skupni raziskavi spomina. Na odru gradita intimen\, občutljivo uglašen prostor\, kjer se skozi gib\, animacijo in materialnost predmetov počasi izrisujejo drobci njunih osebnih spominov – krhki\, izmuzljivi in globoko vtisnjeni v telo. Kot v Platonovi prispodobi voščene plošče se izkustva vanju zapisujejo\, brišejo in prekrivajo. Eden od spominov se vrača kot ujetost v trenutku\, ko je preveč življenja naenkrat zaprlo dih\, drugi kot skoraj sanjska podoba – obala izginulega otoka\, jelen\, ki plava skozi morje\, trenutek\, ki se razblini\, še preden ga lahko ujameš. \n𝗞𝗮𝗷 𝗷𝗲 𝘁𝗶𝘀𝘁𝗼\, 𝗸𝗮𝗿 𝗼𝘀𝘁𝗮𝗻𝗲? 𝗝𝗲 𝘁𝗼 𝗹𝗲 𝗼𝗯𝗰̌𝘂𝘁𝗲𝗸\, 𝘀𝗲𝗻𝗰𝗮 𝗯𝗿𝗲𝘇 𝘁𝗲𝗹𝗲𝘀𝗮\, 𝘀𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻\, 𝗸𝗶 𝗻𝗼𝗰̌𝗲 𝘃𝗲𝗰̌ 𝗼𝗯𝘀𝘁𝗮𝗷𝗮𝘁𝗶? 𝗦𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻 𝗸𝗼𝘁 𝘁𝗼𝗰̌𝗸𝗮 𝗶𝘇𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮𝗻𝗷𝗮\, 𝗸𝗷𝗲𝗿 𝘀𝗲 𝗶𝘇𝗴𝘂𝗯𝗶𝘀̌\, 𝘀̌𝗲 𝗽𝗿𝗲𝗱𝗲𝗻 𝘁𝗲 𝗸𝗱𝗼 𝗼𝗽𝗮𝘇𝗶? \nTelo v predstavi postane arhiv preteklosti\, prostor\, kjer se osvobajajo skrite in pozabljene notranje pokrajine. Te se razodevajo v fragmentih\, teksturah in gibih – sledovih\, ki jih je mogoče zaznati\, a ne preprosto razložiti. Dramaturgija sledi fragmentarni logiki spomina: prehajanju med ostrimi podobami\, nenadnimi prekinitvami in sanjskimi premenami. \nIzhodišče ustvarjalk je pesniška zbirka Lucije Stupica Točke izginjanja ter filozofska tradicija\, ki spomin razume kot nekaj hkrati vtisljivega in neulovljivega. Osrednji koncept točke izginjanja je hibrid psihološkega\, filozofskega in vizualnega polja\, prostor na robu zaznavnega\, kjer gledalec neotipljivo soustvarja pomen. \nNjun odnos se nenehno spreminja: včasih se izrisujeta kot eno\, drugič se luščita kot protipola. V tem gibanju nastaja kompleksna napetost med tem\, kar telo skuša zadržati\, in silovitostjo notranjega impulza\, ki si utira pot k osvoboditvi. \nPredstava prepleta sodobni ples\, lutkovnost in poetični jezik ter razpenja telesnost in predmetnost med dva svetova: med otipljivo realnostjo in notranjo sobo spomina. Ne pripoveduje zgodbe\, temveč odpira proces: neprestano nastajanje\, razpadanje in preoblikovanje pomenov. Gledalca ne vodi k razumevanju naracije\, temveč k doživljanju samega dejanja spominjanja\, krhkega\, minljivega in obenem temeljnega za občutek identitete. Ob tem se rojevajo vprašanja: \n𝗦𝗺𝗼 𝗿𝗲𝘀 𝗹𝗲 𝘀𝗸𝘂𝗽𝗲𝗸 𝘀𝘃𝗼𝗷𝗶𝗵 𝘀𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻𝗼𝘃? 𝗞𝗱𝗮𝗷 𝘀𝗲 𝘀𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻 𝗽𝗿𝗲𝗹𝗲𝘃𝗶 𝘃 𝗳𝗶𝗸𝗰𝗶𝗷𝗼? 𝗞𝗮𝗸𝗼 𝗻𝗮𝘀 𝘂𝘀𝗺𝗲𝗿𝗷𝗮𝗷𝗼 𝘀𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻𝗶\, 𝗸𝗶 𝗷𝗶𝗵 𝗻𝗲 𝗺𝗼𝗿𝗲𝗺𝗼 𝘇𝗮𝘃𝗲𝘀𝘁𝗻𝗼 𝗽𝗿𝗶𝗸𝗹𝗶𝗰𝗮𝘁𝗶? 𝗔𝗹𝗶 𝘃 𝗻𝗮𝘀 𝗼𝗯𝘀𝘁𝗮𝗷𝗮 𝗻𝗲𝗸𝗮𝗷\, 𝗸𝗮𝗿 𝗽𝗿𝗲𝘀𝗲𝗴𝗮 𝘀𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻? 𝗜𝗻 𝗮𝗹𝗶 𝗷𝗲 𝗻𝗮𝘀̌𝗮 𝘃𝗲𝗰̌𝗻𝗼𝘀𝘁 𝗼𝗱𝘃𝗶𝘀𝗻𝗮 𝗼𝗱 𝘁𝗲𝗴𝗮\, 𝗮𝗹𝗶 𝘀𝗲 𝗻𝗮𝘀 𝗯𝗼 𝗻𝗲𝗸𝗱𝗼 𝘀𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻𝗷𝗮𝗹? \nPredstava nas vodi skozi pokrajino spomina\, kjer se osebni drobci prepletajo s poetičnimi podobami\, filozofskimi odsevi in neizgovorjenim\, ki se osvobaja iz telesa. Točke izginjanja tako postanejo prostor vmesnosti – kraj\, kamor se vračamo\, čeprav ga ni več na nobenem zemljevidu. \n*** \nAvtorici\, ustvarjalki in izvajalki: Maja Kunšič in Kaja Lin J. Avguštin\nIzbor besedil in avtorstvo (Rojstni dan\, Jelen v morju): Maja Kunšič\nDramaturgija: Ajda Rooss\nScenografija in izdelava rekvizitov\, scene: Zala Kalan\nAvtorska glasba: Mitja Vrhovnik Smrekar\nOblikovanje luči: Gregor Kuhar\nKostumografija\, izdelava kostuma: Suzana Ermers Krapež\nV predstavi so uporabljena besedila in poezija Lucije Stupice\, Etel Adnan\, Han Kang (Greek Lessons) ter Kapke Kasabove (Meja). \nProdukcija: Maja Kunšič in Kaja Lin J. Avguštin\nKoprodukcija: Cankarjev dom \nPosebna zahvala Lutkovnemu gledališču Ljubljana URL:https://kultura.media.si/event/tocke-izginjanja-ponovitvi-4/ LOCATION:Cankarjev dom\, Prešernova cesta 10\, Ljubljana\, Osrednjeslovenska\, 1000\, Slovenia ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.media.si/wp-content/uploads/2026/04/mpro-retrieved-fb-photo-2143098019561069_2143098029561068-1776555949351.jpeg GEO:46.0507077;14.4983661 X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cankarjev dom Prešernova cesta 10 Ljubljana Osrednjeslovenska 1000 Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Prešernova cesta 10:geo:14.4983661,46.0507077 END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260419T200000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260419T210000 DTSTAMP:20260429T011834 CREATED:20260415T011736Z LAST-MODIFIED:20260415T011736Z UID:242147-1776628800-1776632400@kultura.media.si SUMMARY:Točke izginjanja - ponovitvi DESCRIPTION:𝗧𝗼𝗰̌𝗸𝗲 𝗶𝘇𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮𝗻𝗷𝗮\nPlesno-lutkovna predstava za odrasle \n📅sob.\, 18. apr. 2026\, ob 20:00\n📅ned.\, 19. apr. 2026\, ob 20:00\n📍Dvorana Duše Počkaj\, 14\,12* EUR \n“𝑴𝒊 𝒔𝒎𝒐 𝒏𝒂𝒔̌ 𝒔𝒑𝒐𝒎𝒊𝒏\, 𝒎𝒊 𝒔𝒎𝒐 𝒕𝒊𝒔𝒕𝒊 𝒉𝒊𝒎𝒆𝒓𝒊𝒄̌𝒏𝒊 𝒎𝒖𝒛𝒆𝒋 𝒔𝒑𝒓𝒆𝒎𝒊𝒏𝒋𝒂𝒋𝒐𝒄̌𝒊𝒉 𝒔𝒆 𝒐𝒃𝒍𝒊𝒌\, 𝒕𝒊𝒔𝒕𝒊 𝒌𝒖𝒑 𝒓𝒂𝒛𝒃𝒊𝒕𝒊𝒉 𝒐𝒈𝒍𝒆𝒅𝒂𝒍.”\n– 𝑱𝒐𝒓𝒈𝒆 𝑳𝒖𝒊𝒔 𝑩𝒐𝒓𝒈𝒆𝒔 \nPlesalka in koreografinja 𝗞𝗮𝗷𝗮 𝗟𝗶𝗻 ter lutkovna ustvarjalka 𝗠𝗮𝗷𝗮 𝗞𝘂𝗻𝘀̌𝗶𝗰̌ se prvič srečata v skupni raziskavi spomina. Na odru gradita intimen\, občutljivo uglašen prostor\, kjer se skozi gib\, animacijo in materialnost predmetov počasi izrisujejo drobci njunih osebnih spominov – krhki\, izmuzljivi in globoko vtisnjeni v telo. Kot v Platonovi prispodobi voščene plošče se izkustva vanju zapisujejo\, brišejo in prekrivajo. Eden od spominov se vrača kot ujetost v trenutku\, ko je preveč življenja naenkrat zaprlo dih\, drugi kot skoraj sanjska podoba – obala izginulega otoka\, jelen\, ki plava skozi morje\, trenutek\, ki se razblini\, še preden ga lahko ujameš. \n𝗞𝗮𝗷 𝗷𝗲 𝘁𝗶𝘀𝘁𝗼\, 𝗸𝗮𝗿 𝗼𝘀𝘁𝗮𝗻𝗲? 𝗝𝗲 𝘁𝗼 𝗹𝗲 𝗼𝗯𝗰̌𝘂𝘁𝗲𝗸\, 𝘀𝗲𝗻𝗰𝗮 𝗯𝗿𝗲𝘇 𝘁𝗲𝗹𝗲𝘀𝗮\, 𝘀𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻\, 𝗸𝗶 𝗻𝗼𝗰̌𝗲 𝘃𝗲𝗰̌ 𝗼𝗯𝘀𝘁𝗮𝗷𝗮𝘁𝗶? 𝗦𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻 𝗸𝗼𝘁 𝘁𝗼𝗰̌𝗸𝗮 𝗶𝘇𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮𝗻𝗷𝗮\, 𝗸𝗷𝗲𝗿 𝘀𝗲 𝗶𝘇𝗴𝘂𝗯𝗶𝘀̌\, 𝘀̌𝗲 𝗽𝗿𝗲𝗱𝗲𝗻 𝘁𝗲 𝗸𝗱𝗼 𝗼𝗽𝗮𝘇𝗶? \nTelo v predstavi postane arhiv preteklosti\, prostor\, kjer se osvobajajo skrite in pozabljene notranje pokrajine. Te se razodevajo v fragmentih\, teksturah in gibih – sledovih\, ki jih je mogoče zaznati\, a ne preprosto razložiti. Dramaturgija sledi fragmentarni logiki spomina: prehajanju med ostrimi podobami\, nenadnimi prekinitvami in sanjskimi premenami. \nIzhodišče ustvarjalk je pesniška zbirka Lucije Stupica Točke izginjanja ter filozofska tradicija\, ki spomin razume kot nekaj hkrati vtisljivega in neulovljivega. Osrednji koncept točke izginjanja je hibrid psihološkega\, filozofskega in vizualnega polja\, prostor na robu zaznavnega\, kjer gledalec neotipljivo soustvarja pomen. \nNjun odnos se nenehno spreminja: včasih se izrisujeta kot eno\, drugič se luščita kot protipola. V tem gibanju nastaja kompleksna napetost med tem\, kar telo skuša zadržati\, in silovitostjo notranjega impulza\, ki si utira pot k osvoboditvi. \nPredstava prepleta sodobni ples\, lutkovnost in poetični jezik ter razpenja telesnost in predmetnost med dva svetova: med otipljivo realnostjo in notranjo sobo spomina. Ne pripoveduje zgodbe\, temveč odpira proces: neprestano nastajanje\, razpadanje in preoblikovanje pomenov. Gledalca ne vodi k razumevanju naracije\, temveč k doživljanju samega dejanja spominjanja\, krhkega\, minljivega in obenem temeljnega za občutek identitete. Ob tem se rojevajo vprašanja: \n𝗦𝗺𝗼 𝗿𝗲𝘀 𝗹𝗲 𝘀𝗸𝘂𝗽𝗲𝗸 𝘀𝘃𝗼𝗷𝗶𝗵 𝘀𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻𝗼𝘃? 𝗞𝗱𝗮𝗷 𝘀𝗲 𝘀𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻 𝗽𝗿𝗲𝗹𝗲𝘃𝗶 𝘃 𝗳𝗶𝗸𝗰𝗶𝗷𝗼? 𝗞𝗮𝗸𝗼 𝗻𝗮𝘀 𝘂𝘀𝗺𝗲𝗿𝗷𝗮𝗷𝗼 𝘀𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻𝗶\, 𝗸𝗶 𝗷𝗶𝗵 𝗻𝗲 𝗺𝗼𝗿𝗲𝗺𝗼 𝘇𝗮𝘃𝗲𝘀𝘁𝗻𝗼 𝗽𝗿𝗶𝗸𝗹𝗶𝗰𝗮𝘁𝗶? 𝗔𝗹𝗶 𝘃 𝗻𝗮𝘀 𝗼𝗯𝘀𝘁𝗮𝗷𝗮 𝗻𝗲𝗸𝗮𝗷\, 𝗸𝗮𝗿 𝗽𝗿𝗲𝘀𝗲𝗴𝗮 𝘀𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻? 𝗜𝗻 𝗮𝗹𝗶 𝗷𝗲 𝗻𝗮𝘀̌𝗮 𝘃𝗲𝗰̌𝗻𝗼𝘀𝘁 𝗼𝗱𝘃𝗶𝘀𝗻𝗮 𝗼𝗱 𝘁𝗲𝗴𝗮\, 𝗮𝗹𝗶 𝘀𝗲 𝗻𝗮𝘀 𝗯𝗼 𝗻𝗲𝗸𝗱𝗼 𝘀𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻𝗷𝗮𝗹? \nPredstava nas vodi skozi pokrajino spomina\, kjer se osebni drobci prepletajo s poetičnimi podobami\, filozofskimi odsevi in neizgovorjenim\, ki se osvobaja iz telesa. Točke izginjanja tako postanejo prostor vmesnosti – kraj\, kamor se vračamo\, čeprav ga ni več na nobenem zemljevidu. \n*** \nAvtorici\, ustvarjalki in izvajalki: Maja Kunšič in Kaja Lin J. Avguštin\nIzbor besedil in avtorstvo (Rojstni dan\, Jelen v morju): Maja Kunšič\nDramaturgija: Ajda Rooss\nScenografija in izdelava rekvizitov\, scene: Zala Kalan\nAvtorska glasba: Mitja Vrhovnik Smrekar\nOblikovanje luči: Gregor Kuhar\nKostumografija\, izdelava kostuma: Suzana Ermers Krapež\nV predstavi so uporabljena besedila in poezija Lucije Stupice\, Etel Adnan\, Han Kang (Greek Lessons) ter Kapke Kasabove (Meja). \nProdukcija: Maja Kunšič in Kaja Lin J. Avguštin\nKoprodukcija: Cankarjev dom \nPosebna zahvala Lutkovnemu gledališču Ljubljana URL:https://kultura.media.si/event/tocke-izginjanja-ponovitvi-2/ LOCATION:Cankarjev dom\, Prešernova cesta 10\, Ljubljana\, Osrednjeslovenska\, 1000\, Slovenia ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.media.si/wp-content/uploads/2026/04/mpro-retrieved-fb-photo-2143098019561069_2143098029561068-1776215855100.jpeg GEO:46.0507077;14.4983661 X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cankarjev dom Prešernova cesta 10 Ljubljana Osrednjeslovenska 1000 Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Prešernova cesta 10:geo:14.4983661,46.0507077 END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260419T193000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260419T203000 DTSTAMP:20260429T011834 CREATED:20260418T234529Z LAST-MODIFIED:20260418T234529Z UID:243122-1776627000-1776630600@kultura.media.si SUMMARY:Matjaž Farič: Spolzka tla DESCRIPTION:𝗠𝗮𝘁𝗷𝗮𝘇̌ 𝗙𝗮𝗿𝗶𝗰̌: 𝗦𝗽𝗼𝗹𝘇𝗸𝗮 𝘁𝗹𝗮\nAntimuzikal Nezaželenih \nPonovitve:\n17.\, 18. in 19. aprila 2026\, ob 19.30\nLinhartova dvorana \n* * *\nV predstavi 𝗦𝗽𝗼𝗹𝘇𝗸𝗮 𝘁𝗹𝗮\, ki je podnaslovljena kot antimuzikal Nezaželenih\, sodeluje večje število ustvarjalcev\, glasbenikov\, igralcev in plesalcev. V prepletu igre\, plesa in glasbe liki na odru preskakujejo med zgodbo o dogodku in dvomi o njegovi resničnosti. Vse to se dogaja tudi v neposredni bližini gledalcev\, ki so kot soudeleženci umeščeni na sredino uprizoritvenega prostora. \n𝘙𝘦𝘴\, 𝘬𝘢𝘳 𝘫𝘦 𝘳𝘦𝘴\, 𝘯𝘪 𝘳𝘦𝘴 𝘢𝘭’ 𝘫𝘦 𝘻𝘢𝘳𝘦𝘴\,\n𝘯𝘪 𝘳𝘦𝘴\, 𝘬𝘢𝘳 𝘫𝘦 𝘻𝘢𝘳𝘦𝘴\, 𝘪𝘯 𝘻𝘢𝘳𝘦𝘴 𝘯𝘪 𝘷𝘦𝘤̌ 𝘴𝘮𝘦𝘴̌𝘯𝘰\nsta verza iz predstave Spolzka tla\, ki ju je napisala igralka Tina Resman\, uglasbil pa Žigan Krajnčan. Povzameta bistvo predstave\, ko v množici interpretacij in mnenj o dogodku\, ki je ustvaril močan čustveni odziv\, vztrajanje pri zgodbi\, ki naj bi temeljila na resnici\, ni več mogoče. Izkaže se\, da sam dogodek ni resničen sam po sebi\, ampak je to predvsem odvisno od posameznikovega dojemanja in interpretacije. Tako se nastopajoči v predstavi vse bolj sprašujejo\, ali se je dogodek sploh zgodil\, na odru pa spremljamo vedno več težav pri uprizarjanju resnice. \nPredstava Spolzka tla je del večletnega ustvarjalnega opusa režiserja in koreografa Matjaža Fariča ter pomeni nadaljevanje predstave Nezaželeni\, pri kateri je šlo za poskus objektivnega uprizarjanja dogodka – za pogled od zunaj\, medtem ko se predstava Spolzka tla ukvarja s skrajno subjektivnim pogledom in odzivom na ta isti dogodek – za pogled od znotraj.\nDogodek\, ki ga obravnavata obe predstavi\, se je zgodil med pandemijo na Prekmurskem trgu v Ljubljani ob plesni intervenciji Druga stran ulice v javni prostor\, ko je prišlo do nesporazuma med brezdomci in plesalci sodobnega plesa. \nO tem Igralec Jure Žavbi\, ki igra sebe in lik brezdomca z imenom Lepi\, v predstavi izjavi: »𝘚 𝘱𝘳𝘦𝘫𝘴̌𝘯𝘫𝘰 𝘱𝘳𝘦𝘥𝘴𝘵𝘢𝘷𝘰\, 𝘬𝘪 𝘫𝘦 𝘪𝘮𝘦𝘭𝘢 𝘱𝘰𝘮𝘦𝘯𝘭𝘫𝘪𝘷 𝘯𝘢𝘴𝘭𝘰𝘷 𝘕𝘦𝘻𝘢𝘻̌𝘦𝘭𝘦𝘯𝘪\, 𝘴𝘮𝘰 𝘻̌𝘦𝘭𝘦𝘭𝘪 𝘱𝘰𝘬𝘢𝘻𝘢𝘵𝘪\, 𝘥𝘢 𝘬𝘰𝘯𝘧𝘭𝘪𝘬𝘵𝘪 𝘭𝘢𝘩𝘬𝘰 𝘯𝘢𝘴𝘵𝘢𝘯𝘦𝘫𝘰 𝘵𝘶𝘥𝘪 𝘮𝘦𝘥 𝘯𝘢𝘬𝘭𝘫𝘶𝘤̌𝘯𝘪𝘮𝘪 𝘥𝘳𝘶𝘻̌𝘣𝘦𝘯𝘪𝘮𝘪 𝘴𝘬𝘶𝘱𝘪𝘯𝘢𝘮𝘪. 𝘕𝘢𝘴𝘱𝘳𝘰𝘵𝘫𝘢 𝘴𝘦 𝘯𝘦 𝘥𝘰𝘨𝘢𝘫𝘢𝘫𝘰 𝘻𝘨𝘰𝘭𝘫 𝘮𝘦𝘥 𝘵𝘪𝘴𝘵𝘪𝘮𝘪 𝘻𝘨𝘰𝘳𝘢𝘫 𝘪𝘯 𝘴𝘱𝘰𝘥𝘢𝘫\, 𝘢𝘮𝘱𝘢𝘬 𝘵𝘶𝘥𝘪 𝘮𝘦𝘥 𝘵𝘪𝘴𝘵𝘪𝘮𝘪 𝘴𝘱𝘰𝘥𝘢𝘫 𝘪𝘯 𝘴𝘱𝘰𝘥𝘢𝘫. 𝘡̌𝘦𝘭𝘦𝘭𝘪 𝘴𝘮𝘰 𝘳𝘦𝘬𝘰𝘯𝘴𝘵𝘳𝘶𝘪𝘳𝘢𝘵𝘪 𝘳𝘦𝘴𝘯𝘪𝘤̌𝘯𝘪 𝘥𝘰𝘨𝘰𝘥𝘦𝘬 𝘪𝘯 𝘯𝘢 𝘬𝘰𝘯𝘤𝘶 𝘶𝘴𝘵𝘷𝘢𝘳𝘪𝘭𝘪 𝘧𝘪𝘬𝘤𝘪𝘫𝘰. 𝘓𝘪𝘬𝘪 𝘣𝘳𝘦𝘻𝘥𝘰𝘮𝘤𝘦𝘷 𝘴𝘰 𝘪𝘻𝘮𝘪𝘴̌𝘭𝘫𝘦𝘯𝘪\, 𝘯𝘫𝘪𝘩𝘰𝘷𝘦 𝘻𝘨𝘰𝘥𝘣𝘦 𝘱𝘢 𝘵𝘶𝘥𝘪.« \nRežiser in koreograf: Matjaž Farič\nPlesalke in plesalci: Katja Legin\, Kristýna Peldová / Jerneja Fekonja\, Lara Matea Ivančič\, Alja Branc Barbosa\, Vito Vidovič Bintchende\nPlesalec in pevec: Žigan Krajnčan\nIgralke in igralci: Marinka Štern\, Tina Resman\, Veronika Valdés\, Sebastjan Starič\, Uroš Potočnik\, Jure Žavbi\nGlasbenika: Brane Zorman\, Kristijan Krajnčan \nBesedila: ustvarjalci predstave\nGlasba za songe: Kristijan Krajnčan\, Žigan Krajnčan\, Brane Zorman\, Uroš Potočnik\, Matjaž Farič\nDramaturg: Tilen Oblak\nOblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak\nKostumografa: Sanja Grcić\, Matjaž Farič\nAsistent kostumografije: Timotej Bistan \nProdukcija: Flota\, zavod\, Murska Sobota in Cankarjev dom\nKoprodukcija: Plesni teater Ljubljana\, Flota Ljubljana \nV predstavi je uporabljeno tudi gibalno gradivo iz predstave Druga stran ulice\, ki so ga soustvarili: Ana Cvelfar\, April Veselko\, Jerca Rožnik Novak\, Kaja Vajdetič\, Kaja Lin Jagodic Avguštin\, Leon Marič\, Patricija Crnkovič \nPredstava je nastala s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana. \nfoto: Darja Štravs Tisu URL:https://kultura.media.si/event/matjaz-faric-spolzka-tla-9/ LOCATION:Cankarjev dom\, Prešernova cesta 10\, Ljubljana\, Osrednjeslovenska\, 1000\, Slovenia ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.media.si/wp-content/uploads/2026/04/mpro-retrieved-fb-photo-733177709859736_733177723193068-1776555927248.jpeg GEO:46.0507077;14.4983661 X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cankarjev dom Prešernova cesta 10 Ljubljana Osrednjeslovenska 1000 Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Prešernova cesta 10:geo:14.4983661,46.0507077 END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260419T193000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260419T203000 DTSTAMP:20260429T011834 CREATED:20260415T011713Z LAST-MODIFIED:20260415T011713Z UID:242144-1776627000-1776630600@kultura.media.si SUMMARY:Matjaž Farič: Spolzka tla DESCRIPTION:𝗠𝗮𝘁𝗷𝗮𝘇̌ 𝗙𝗮𝗿𝗶𝗰̌: 𝗦𝗽𝗼𝗹𝘇𝗸𝗮 𝘁𝗹𝗮\nAntimuzikal Nezaželenih \nPonovitve:\n17.\, 18. in 19. aprila 2026\, ob 19.30\nLinhartova dvorana \n* * *\nV predstavi 𝗦𝗽𝗼𝗹𝘇𝗸𝗮 𝘁𝗹𝗮\, ki je podnaslovljena kot antimuzikal Nezaželenih\, sodeluje večje število ustvarjalcev\, glasbenikov\, igralcev in plesalcev. V prepletu igre\, plesa in glasbe liki na odru preskakujejo med zgodbo o dogodku in dvomi o njegovi resničnosti. Vse to se dogaja tudi v neposredni bližini gledalcev\, ki so kot soudeleženci umeščeni na sredino uprizoritvenega prostora. \n𝘙𝘦𝘴\, 𝘬𝘢𝘳 𝘫𝘦 𝘳𝘦𝘴\, 𝘯𝘪 𝘳𝘦𝘴 𝘢𝘭’ 𝘫𝘦 𝘻𝘢𝘳𝘦𝘴\,\n𝘯𝘪 𝘳𝘦𝘴\, 𝘬𝘢𝘳 𝘫𝘦 𝘻𝘢𝘳𝘦𝘴\, 𝘪𝘯 𝘻𝘢𝘳𝘦𝘴 𝘯𝘪 𝘷𝘦𝘤̌ 𝘴𝘮𝘦𝘴̌𝘯𝘰\nsta verza iz predstave Spolzka tla\, ki ju je napisala igralka Tina Resman\, uglasbil pa Žigan Krajnčan. Povzameta bistvo predstave\, ko v množici interpretacij in mnenj o dogodku\, ki je ustvaril močan čustveni odziv\, vztrajanje pri zgodbi\, ki naj bi temeljila na resnici\, ni več mogoče. Izkaže se\, da sam dogodek ni resničen sam po sebi\, ampak je to predvsem odvisno od posameznikovega dojemanja in interpretacije. Tako se nastopajoči v predstavi vse bolj sprašujejo\, ali se je dogodek sploh zgodil\, na odru pa spremljamo vedno več težav pri uprizarjanju resnice. \nPredstava Spolzka tla je del večletnega ustvarjalnega opusa režiserja in koreografa Matjaža Fariča ter pomeni nadaljevanje predstave Nezaželeni\, pri kateri je šlo za poskus objektivnega uprizarjanja dogodka – za pogled od zunaj\, medtem ko se predstava Spolzka tla ukvarja s skrajno subjektivnim pogledom in odzivom na ta isti dogodek – za pogled od znotraj.\nDogodek\, ki ga obravnavata obe predstavi\, se je zgodil med pandemijo na Prekmurskem trgu v Ljubljani ob plesni intervenciji Druga stran ulice v javni prostor\, ko je prišlo do nesporazuma med brezdomci in plesalci sodobnega plesa. \nO tem Igralec Jure Žavbi\, ki igra sebe in lik brezdomca z imenom Lepi\, v predstavi izjavi: »𝘚 𝘱𝘳𝘦𝘫𝘴̌𝘯𝘫𝘰 𝘱𝘳𝘦𝘥𝘴𝘵𝘢𝘷𝘰\, 𝘬𝘪 𝘫𝘦 𝘪𝘮𝘦𝘭𝘢 𝘱𝘰𝘮𝘦𝘯𝘭𝘫𝘪𝘷 𝘯𝘢𝘴𝘭𝘰𝘷 𝘕𝘦𝘻𝘢𝘻̌𝘦𝘭𝘦𝘯𝘪\, 𝘴𝘮𝘰 𝘻̌𝘦𝘭𝘦𝘭𝘪 𝘱𝘰𝘬𝘢𝘻𝘢𝘵𝘪\, 𝘥𝘢 𝘬𝘰𝘯𝘧𝘭𝘪𝘬𝘵𝘪 𝘭𝘢𝘩𝘬𝘰 𝘯𝘢𝘴𝘵𝘢𝘯𝘦𝘫𝘰 𝘵𝘶𝘥𝘪 𝘮𝘦𝘥 𝘯𝘢𝘬𝘭𝘫𝘶𝘤̌𝘯𝘪𝘮𝘪 𝘥𝘳𝘶𝘻̌𝘣𝘦𝘯𝘪𝘮𝘪 𝘴𝘬𝘶𝘱𝘪𝘯𝘢𝘮𝘪. 𝘕𝘢𝘴𝘱𝘳𝘰𝘵𝘫𝘢 𝘴𝘦 𝘯𝘦 𝘥𝘰𝘨𝘢𝘫𝘢𝘫𝘰 𝘻𝘨𝘰𝘭𝘫 𝘮𝘦𝘥 𝘵𝘪𝘴𝘵𝘪𝘮𝘪 𝘻𝘨𝘰𝘳𝘢𝘫 𝘪𝘯 𝘴𝘱𝘰𝘥𝘢𝘫\, 𝘢𝘮𝘱𝘢𝘬 𝘵𝘶𝘥𝘪 𝘮𝘦𝘥 𝘵𝘪𝘴𝘵𝘪𝘮𝘪 𝘴𝘱𝘰𝘥𝘢𝘫 𝘪𝘯 𝘴𝘱𝘰𝘥𝘢𝘫. 𝘡̌𝘦𝘭𝘦𝘭𝘪 𝘴𝘮𝘰 𝘳𝘦𝘬𝘰𝘯𝘴𝘵𝘳𝘶𝘪𝘳𝘢𝘵𝘪 𝘳𝘦𝘴𝘯𝘪𝘤̌𝘯𝘪 𝘥𝘰𝘨𝘰𝘥𝘦𝘬 𝘪𝘯 𝘯𝘢 𝘬𝘰𝘯𝘤𝘶 𝘶𝘴𝘵𝘷𝘢𝘳𝘪𝘭𝘪 𝘧𝘪𝘬𝘤𝘪𝘫𝘰. 𝘓𝘪𝘬𝘪 𝘣𝘳𝘦𝘻𝘥𝘰𝘮𝘤𝘦𝘷 𝘴𝘰 𝘪𝘻𝘮𝘪𝘴̌𝘭𝘫𝘦𝘯𝘪\, 𝘯𝘫𝘪𝘩𝘰𝘷𝘦 𝘻𝘨𝘰𝘥𝘣𝘦 𝘱𝘢 𝘵𝘶𝘥𝘪.« \nRežiser in koreograf: Matjaž Farič\nPlesalke in plesalci: Katja Legin\, Kristýna Peldová / Jerneja Fekonja\, Lara Matea Ivančič\, Alja Branc Barbosa\, Vito Vidovič Bintchende\nPlesalec in pevec: Žigan Krajnčan\nIgralke in igralci: Marinka Štern\, Tina Resman\, Veronika Valdés\, Sebastjan Starič\, Uroš Potočnik\, Jure Žavbi\nGlasbenika: Brane Zorman\, Kristijan Krajnčan \nBesedila: ustvarjalci predstave\nGlasba za songe: Kristijan Krajnčan\, Žigan Krajnčan\, Brane Zorman\, Uroš Potočnik\, Matjaž Farič\nDramaturg: Tilen Oblak\nOblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak\nKostumografa: Sanja Grcić\, Matjaž Farič\nAsistent kostumografije: Timotej Bistan \nProdukcija: Flota\, zavod\, Murska Sobota in Cankarjev dom\nKoprodukcija: Plesni teater Ljubljana\, Flota Ljubljana \nV predstavi je uporabljeno tudi gibalno gradivo iz predstave Druga stran ulice\, ki so ga soustvarili: Ana Cvelfar\, April Veselko\, Jerca Rožnik Novak\, Kaja Vajdetič\, Kaja Lin Jagodic Avguštin\, Leon Marič\, Patricija Crnkovič \nPredstava je nastala s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana. \nfoto: Darja Štravs Tisu URL:https://kultura.media.si/event/matjaz-faric-spolzka-tla-8/ LOCATION:Cankarjev dom\, Prešernova cesta 10\, Ljubljana\, Osrednjeslovenska\, 1000\, Slovenia ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.media.si/wp-content/uploads/2026/04/mpro-retrieved-fb-photo-733177709859736_733177723193068-1776215832202.jpeg GEO:46.0507077;14.4983661 X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cankarjev dom Prešernova cesta 10 Ljubljana Osrednjeslovenska 1000 Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Prešernova cesta 10:geo:14.4983661,46.0507077 END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260418T200000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260418T210000 DTSTAMP:20260429T011834 CREATED:20260417T003558Z LAST-MODIFIED:20260417T003558Z UID:242704-1776542400-1776546000@kultura.media.si SUMMARY:Točke izginjanja - ponovitvi DESCRIPTION:𝗧𝗼𝗰̌𝗸𝗲 𝗶𝘇𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮𝗻𝗷𝗮\nPlesno-lutkovna predstava za odrasle \n📅sob.\, 18. apr. 2026\, ob 20:00\n📅ned.\, 19. apr. 2026\, ob 20:00\n📍Dvorana Duše Počkaj\, 14\,12* EUR \n“𝑴𝒊 𝒔𝒎𝒐 𝒏𝒂𝒔̌ 𝒔𝒑𝒐𝒎𝒊𝒏\, 𝒎𝒊 𝒔𝒎𝒐 𝒕𝒊𝒔𝒕𝒊 𝒉𝒊𝒎𝒆𝒓𝒊𝒄̌𝒏𝒊 𝒎𝒖𝒛𝒆𝒋 𝒔𝒑𝒓𝒆𝒎𝒊𝒏𝒋𝒂𝒋𝒐𝒄̌𝒊𝒉 𝒔𝒆 𝒐𝒃𝒍𝒊𝒌\, 𝒕𝒊𝒔𝒕𝒊 𝒌𝒖𝒑 𝒓𝒂𝒛𝒃𝒊𝒕𝒊𝒉 𝒐𝒈𝒍𝒆𝒅𝒂𝒍.”\n– 𝑱𝒐𝒓𝒈𝒆 𝑳𝒖𝒊𝒔 𝑩𝒐𝒓𝒈𝒆𝒔 \nPlesalka in koreografinja 𝗞𝗮𝗷𝗮 𝗟𝗶𝗻 ter lutkovna ustvarjalka 𝗠𝗮𝗷𝗮 𝗞𝘂𝗻𝘀̌𝗶𝗰̌ se prvič srečata v skupni raziskavi spomina. Na odru gradita intimen\, občutljivo uglašen prostor\, kjer se skozi gib\, animacijo in materialnost predmetov počasi izrisujejo drobci njunih osebnih spominov – krhki\, izmuzljivi in globoko vtisnjeni v telo. Kot v Platonovi prispodobi voščene plošče se izkustva vanju zapisujejo\, brišejo in prekrivajo. Eden od spominov se vrača kot ujetost v trenutku\, ko je preveč življenja naenkrat zaprlo dih\, drugi kot skoraj sanjska podoba – obala izginulega otoka\, jelen\, ki plava skozi morje\, trenutek\, ki se razblini\, še preden ga lahko ujameš. \n𝗞𝗮𝗷 𝗷𝗲 𝘁𝗶𝘀𝘁𝗼\, 𝗸𝗮𝗿 𝗼𝘀𝘁𝗮𝗻𝗲? 𝗝𝗲 𝘁𝗼 𝗹𝗲 𝗼𝗯𝗰̌𝘂𝘁𝗲𝗸\, 𝘀𝗲𝗻𝗰𝗮 𝗯𝗿𝗲𝘇 𝘁𝗲𝗹𝗲𝘀𝗮\, 𝘀𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻\, 𝗸𝗶 𝗻𝗼𝗰̌𝗲 𝘃𝗲𝗰̌ 𝗼𝗯𝘀𝘁𝗮𝗷𝗮𝘁𝗶? 𝗦𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻 𝗸𝗼𝘁 𝘁𝗼𝗰̌𝗸𝗮 𝗶𝘇𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮𝗻𝗷𝗮\, 𝗸𝗷𝗲𝗿 𝘀𝗲 𝗶𝘇𝗴𝘂𝗯𝗶𝘀̌\, 𝘀̌𝗲 𝗽𝗿𝗲𝗱𝗲𝗻 𝘁𝗲 𝗸𝗱𝗼 𝗼𝗽𝗮𝘇𝗶? \nTelo v predstavi postane arhiv preteklosti\, prostor\, kjer se osvobajajo skrite in pozabljene notranje pokrajine. Te se razodevajo v fragmentih\, teksturah in gibih – sledovih\, ki jih je mogoče zaznati\, a ne preprosto razložiti. Dramaturgija sledi fragmentarni logiki spomina: prehajanju med ostrimi podobami\, nenadnimi prekinitvami in sanjskimi premenami. \nIzhodišče ustvarjalk je pesniška zbirka Lucije Stupica Točke izginjanja ter filozofska tradicija\, ki spomin razume kot nekaj hkrati vtisljivega in neulovljivega. Osrednji koncept točke izginjanja je hibrid psihološkega\, filozofskega in vizualnega polja\, prostor na robu zaznavnega\, kjer gledalec neotipljivo soustvarja pomen. \nNjun odnos se nenehno spreminja: včasih se izrisujeta kot eno\, drugič se luščita kot protipola. V tem gibanju nastaja kompleksna napetost med tem\, kar telo skuša zadržati\, in silovitostjo notranjega impulza\, ki si utira pot k osvoboditvi. \nPredstava prepleta sodobni ples\, lutkovnost in poetični jezik ter razpenja telesnost in predmetnost med dva svetova: med otipljivo realnostjo in notranjo sobo spomina. Ne pripoveduje zgodbe\, temveč odpira proces: neprestano nastajanje\, razpadanje in preoblikovanje pomenov. Gledalca ne vodi k razumevanju naracije\, temveč k doživljanju samega dejanja spominjanja\, krhkega\, minljivega in obenem temeljnega za občutek identitete. Ob tem se rojevajo vprašanja: \n𝗦𝗺𝗼 𝗿𝗲𝘀 𝗹𝗲 𝘀𝗸𝘂𝗽𝗲𝗸 𝘀𝘃𝗼𝗷𝗶𝗵 𝘀𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻𝗼𝘃? 𝗞𝗱𝗮𝗷 𝘀𝗲 𝘀𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻 𝗽𝗿𝗲𝗹𝗲𝘃𝗶 𝘃 𝗳𝗶𝗸𝗰𝗶𝗷𝗼? 𝗞𝗮𝗸𝗼 𝗻𝗮𝘀 𝘂𝘀𝗺𝗲𝗿𝗷𝗮𝗷𝗼 𝘀𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻𝗶\, 𝗸𝗶 𝗷𝗶𝗵 𝗻𝗲 𝗺𝗼𝗿𝗲𝗺𝗼 𝘇𝗮𝘃𝗲𝘀𝘁𝗻𝗼 𝗽𝗿𝗶𝗸𝗹𝗶𝗰𝗮𝘁𝗶? 𝗔𝗹𝗶 𝘃 𝗻𝗮𝘀 𝗼𝗯𝘀𝘁𝗮𝗷𝗮 𝗻𝗲𝗸𝗮𝗷\, 𝗸𝗮𝗿 𝗽𝗿𝗲𝘀𝗲𝗴𝗮 𝘀𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻? 𝗜𝗻 𝗮𝗹𝗶 𝗷𝗲 𝗻𝗮𝘀̌𝗮 𝘃𝗲𝗰̌𝗻𝗼𝘀𝘁 𝗼𝗱𝘃𝗶𝘀𝗻𝗮 𝗼𝗱 𝘁𝗲𝗴𝗮\, 𝗮𝗹𝗶 𝘀𝗲 𝗻𝗮𝘀 𝗯𝗼 𝗻𝗲𝗸𝗱𝗼 𝘀𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻𝗷𝗮𝗹? \nPredstava nas vodi skozi pokrajino spomina\, kjer se osebni drobci prepletajo s poetičnimi podobami\, filozofskimi odsevi in neizgovorjenim\, ki se osvobaja iz telesa. Točke izginjanja tako postanejo prostor vmesnosti – kraj\, kamor se vračamo\, čeprav ga ni več na nobenem zemljevidu. \n*** \nAvtorici\, ustvarjalki in izvajalki: Maja Kunšič in Kaja Lin J. Avguštin\nIzbor besedil in avtorstvo (Rojstni dan\, Jelen v morju): Maja Kunšič\nDramaturgija: Ajda Rooss\nScenografija in izdelava rekvizitov\, scene: Zala Kalan\nAvtorska glasba: Mitja Vrhovnik Smrekar\nOblikovanje luči: Gregor Kuhar\nKostumografija\, izdelava kostuma: Suzana Ermers Krapež\nV predstavi so uporabljena besedila in poezija Lucije Stupice\, Etel Adnan\, Han Kang (Greek Lessons) ter Kapke Kasabove (Meja). \nProdukcija: Maja Kunšič in Kaja Lin J. Avguštin\nKoprodukcija: Cankarjev dom \nPosebna zahvala Lutkovnemu gledališču Ljubljana URL:https://kultura.media.si/event/tocke-izginjanja-ponovitvi-3/ LOCATION:Cankarjev dom\, Prešernova cesta 10\, Ljubljana\, Osrednjeslovenska\, 1000\, Slovenia ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.media.si/wp-content/uploads/2026/04/mpro-retrieved-fb-photo-2143098019561069_2143098022894402-1776386156537.jpeg GEO:46.0507077;14.4983661 X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cankarjev dom Prešernova cesta 10 Ljubljana Osrednjeslovenska 1000 Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Prešernova cesta 10:geo:14.4983661,46.0507077 END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260418T200000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260418T210000 DTSTAMP:20260429T011834 CREATED:20260415T011636Z LAST-MODIFIED:20260415T011636Z UID:242141-1776542400-1776546000@kultura.media.si SUMMARY:Točke izginjanja - ponovitvi DESCRIPTION:𝗧𝗼𝗰̌𝗸𝗲 𝗶𝘇𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮𝗻𝗷𝗮\nPlesno-lutkovna predstava za odrasle \n📅sob.\, 18. apr. 2026\, ob 20:00\n📅ned.\, 19. apr. 2026\, ob 20:00\n📍Dvorana Duše Počkaj\, 14\,12* EUR \n“𝑴𝒊 𝒔𝒎𝒐 𝒏𝒂𝒔̌ 𝒔𝒑𝒐𝒎𝒊𝒏\, 𝒎𝒊 𝒔𝒎𝒐 𝒕𝒊𝒔𝒕𝒊 𝒉𝒊𝒎𝒆𝒓𝒊𝒄̌𝒏𝒊 𝒎𝒖𝒛𝒆𝒋 𝒔𝒑𝒓𝒆𝒎𝒊𝒏𝒋𝒂𝒋𝒐𝒄̌𝒊𝒉 𝒔𝒆 𝒐𝒃𝒍𝒊𝒌\, 𝒕𝒊𝒔𝒕𝒊 𝒌𝒖𝒑 𝒓𝒂𝒛𝒃𝒊𝒕𝒊𝒉 𝒐𝒈𝒍𝒆𝒅𝒂𝒍.”\n– 𝑱𝒐𝒓𝒈𝒆 𝑳𝒖𝒊𝒔 𝑩𝒐𝒓𝒈𝒆𝒔 \nPlesalka in koreografinja 𝗞𝗮𝗷𝗮 𝗟𝗶𝗻 ter lutkovna ustvarjalka 𝗠𝗮𝗷𝗮 𝗞𝘂𝗻𝘀̌𝗶𝗰̌ se prvič srečata v skupni raziskavi spomina. Na odru gradita intimen\, občutljivo uglašen prostor\, kjer se skozi gib\, animacijo in materialnost predmetov počasi izrisujejo drobci njunih osebnih spominov – krhki\, izmuzljivi in globoko vtisnjeni v telo. Kot v Platonovi prispodobi voščene plošče se izkustva vanju zapisujejo\, brišejo in prekrivajo. Eden od spominov se vrača kot ujetost v trenutku\, ko je preveč življenja naenkrat zaprlo dih\, drugi kot skoraj sanjska podoba – obala izginulega otoka\, jelen\, ki plava skozi morje\, trenutek\, ki se razblini\, še preden ga lahko ujameš. \n𝗞𝗮𝗷 𝗷𝗲 𝘁𝗶𝘀𝘁𝗼\, 𝗸𝗮𝗿 𝗼𝘀𝘁𝗮𝗻𝗲? 𝗝𝗲 𝘁𝗼 𝗹𝗲 𝗼𝗯𝗰̌𝘂𝘁𝗲𝗸\, 𝘀𝗲𝗻𝗰𝗮 𝗯𝗿𝗲𝘇 𝘁𝗲𝗹𝗲𝘀𝗮\, 𝘀𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻\, 𝗸𝗶 𝗻𝗼𝗰̌𝗲 𝘃𝗲𝗰̌ 𝗼𝗯𝘀𝘁𝗮𝗷𝗮𝘁𝗶? 𝗦𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻 𝗸𝗼𝘁 𝘁𝗼𝗰̌𝗸𝗮 𝗶𝘇𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮𝗻𝗷𝗮\, 𝗸𝗷𝗲𝗿 𝘀𝗲 𝗶𝘇𝗴𝘂𝗯𝗶𝘀̌\, 𝘀̌𝗲 𝗽𝗿𝗲𝗱𝗲𝗻 𝘁𝗲 𝗸𝗱𝗼 𝗼𝗽𝗮𝘇𝗶? \nTelo v predstavi postane arhiv preteklosti\, prostor\, kjer se osvobajajo skrite in pozabljene notranje pokrajine. Te se razodevajo v fragmentih\, teksturah in gibih – sledovih\, ki jih je mogoče zaznati\, a ne preprosto razložiti. Dramaturgija sledi fragmentarni logiki spomina: prehajanju med ostrimi podobami\, nenadnimi prekinitvami in sanjskimi premenami. \nIzhodišče ustvarjalk je pesniška zbirka Lucije Stupica Točke izginjanja ter filozofska tradicija\, ki spomin razume kot nekaj hkrati vtisljivega in neulovljivega. Osrednji koncept točke izginjanja je hibrid psihološkega\, filozofskega in vizualnega polja\, prostor na robu zaznavnega\, kjer gledalec neotipljivo soustvarja pomen. \nNjun odnos se nenehno spreminja: včasih se izrisujeta kot eno\, drugič se luščita kot protipola. V tem gibanju nastaja kompleksna napetost med tem\, kar telo skuša zadržati\, in silovitostjo notranjega impulza\, ki si utira pot k osvoboditvi. \nPredstava prepleta sodobni ples\, lutkovnost in poetični jezik ter razpenja telesnost in predmetnost med dva svetova: med otipljivo realnostjo in notranjo sobo spomina. Ne pripoveduje zgodbe\, temveč odpira proces: neprestano nastajanje\, razpadanje in preoblikovanje pomenov. Gledalca ne vodi k razumevanju naracije\, temveč k doživljanju samega dejanja spominjanja\, krhkega\, minljivega in obenem temeljnega za občutek identitete. Ob tem se rojevajo vprašanja: \n𝗦𝗺𝗼 𝗿𝗲𝘀 𝗹𝗲 𝘀𝗸𝘂𝗽𝗲𝗸 𝘀𝘃𝗼𝗷𝗶𝗵 𝘀𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻𝗼𝘃? 𝗞𝗱𝗮𝗷 𝘀𝗲 𝘀𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻 𝗽𝗿𝗲𝗹𝗲𝘃𝗶 𝘃 𝗳𝗶𝗸𝗰𝗶𝗷𝗼? 𝗞𝗮𝗸𝗼 𝗻𝗮𝘀 𝘂𝘀𝗺𝗲𝗿𝗷𝗮𝗷𝗼 𝘀𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻𝗶\, 𝗸𝗶 𝗷𝗶𝗵 𝗻𝗲 𝗺𝗼𝗿𝗲𝗺𝗼 𝘇𝗮𝘃𝗲𝘀𝘁𝗻𝗼 𝗽𝗿𝗶𝗸𝗹𝗶𝗰𝗮𝘁𝗶? 𝗔𝗹𝗶 𝘃 𝗻𝗮𝘀 𝗼𝗯𝘀𝘁𝗮𝗷𝗮 𝗻𝗲𝗸𝗮𝗷\, 𝗸𝗮𝗿 𝗽𝗿𝗲𝘀𝗲𝗴𝗮 𝘀𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻? 𝗜𝗻 𝗮𝗹𝗶 𝗷𝗲 𝗻𝗮𝘀̌𝗮 𝘃𝗲𝗰̌𝗻𝗼𝘀𝘁 𝗼𝗱𝘃𝗶𝘀𝗻𝗮 𝗼𝗱 𝘁𝗲𝗴𝗮\, 𝗮𝗹𝗶 𝘀𝗲 𝗻𝗮𝘀 𝗯𝗼 𝗻𝗲𝗸𝗱𝗼 𝘀𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻𝗷𝗮𝗹? \nPredstava nas vodi skozi pokrajino spomina\, kjer se osebni drobci prepletajo s poetičnimi podobami\, filozofskimi odsevi in neizgovorjenim\, ki se osvobaja iz telesa. Točke izginjanja tako postanejo prostor vmesnosti – kraj\, kamor se vračamo\, čeprav ga ni več na nobenem zemljevidu. \n*** \nAvtorici\, ustvarjalki in izvajalki: Maja Kunšič in Kaja Lin J. Avguštin\nIzbor besedil in avtorstvo (Rojstni dan\, Jelen v morju): Maja Kunšič\nDramaturgija: Ajda Rooss\nScenografija in izdelava rekvizitov\, scene: Zala Kalan\nAvtorska glasba: Mitja Vrhovnik Smrekar\nOblikovanje luči: Gregor Kuhar\nKostumografija\, izdelava kostuma: Suzana Ermers Krapež\nV predstavi so uporabljena besedila in poezija Lucije Stupice\, Etel Adnan\, Han Kang (Greek Lessons) ter Kapke Kasabove (Meja). \nProdukcija: Maja Kunšič in Kaja Lin J. Avguštin\nKoprodukcija: Cankarjev dom \nPosebna zahvala Lutkovnemu gledališču Ljubljana URL:https://kultura.media.si/event/tocke-izginjanja-ponovitvi/ LOCATION:Cankarjev dom\, Prešernova cesta 10\, Ljubljana\, Osrednjeslovenska\, 1000\, Slovenia ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.media.si/wp-content/uploads/2026/04/mpro-retrieved-fb-photo-2143098019561069_2143098022894402-1776215795059.jpeg GEO:46.0507077;14.4983661 X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cankarjev dom Prešernova cesta 10 Ljubljana Osrednjeslovenska 1000 Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Prešernova cesta 10:geo:14.4983661,46.0507077 END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260418T193000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260418T203000 DTSTAMP:20260429T011834 CREATED:20260415T011614Z LAST-MODIFIED:20260415T011614Z UID:242138-1776540600-1776544200@kultura.media.si SUMMARY:Matjaž Farič: Spolzka tla DESCRIPTION:𝗠𝗮𝘁𝗷𝗮𝘇̌ 𝗙𝗮𝗿𝗶𝗰̌: 𝗦𝗽𝗼𝗹𝘇𝗸𝗮 𝘁𝗹𝗮\nAntimuzikal Nezaželenih \nPonovitve:\n17.\, 18. in 19. aprila 2026\, ob 19.30\nLinhartova dvorana \n* * *\nV predstavi 𝗦𝗽𝗼𝗹𝘇𝗸𝗮 𝘁𝗹𝗮\, ki je podnaslovljena kot antimuzikal Nezaželenih\, sodeluje večje število ustvarjalcev\, glasbenikov\, igralcev in plesalcev. V prepletu igre\, plesa in glasbe liki na odru preskakujejo med zgodbo o dogodku in dvomi o njegovi resničnosti. Vse to se dogaja tudi v neposredni bližini gledalcev\, ki so kot soudeleženci umeščeni na sredino uprizoritvenega prostora. \n𝘙𝘦𝘴\, 𝘬𝘢𝘳 𝘫𝘦 𝘳𝘦𝘴\, 𝘯𝘪 𝘳𝘦𝘴 𝘢𝘭’ 𝘫𝘦 𝘻𝘢𝘳𝘦𝘴\,\n𝘯𝘪 𝘳𝘦𝘴\, 𝘬𝘢𝘳 𝘫𝘦 𝘻𝘢𝘳𝘦𝘴\, 𝘪𝘯 𝘻𝘢𝘳𝘦𝘴 𝘯𝘪 𝘷𝘦𝘤̌ 𝘴𝘮𝘦𝘴̌𝘯𝘰\nsta verza iz predstave Spolzka tla\, ki ju je napisala igralka Tina Resman\, uglasbil pa Žigan Krajnčan. Povzameta bistvo predstave\, ko v množici interpretacij in mnenj o dogodku\, ki je ustvaril močan čustveni odziv\, vztrajanje pri zgodbi\, ki naj bi temeljila na resnici\, ni več mogoče. Izkaže se\, da sam dogodek ni resničen sam po sebi\, ampak je to predvsem odvisno od posameznikovega dojemanja in interpretacije. Tako se nastopajoči v predstavi vse bolj sprašujejo\, ali se je dogodek sploh zgodil\, na odru pa spremljamo vedno več težav pri uprizarjanju resnice. \nPredstava Spolzka tla je del večletnega ustvarjalnega opusa režiserja in koreografa Matjaža Fariča ter pomeni nadaljevanje predstave Nezaželeni\, pri kateri je šlo za poskus objektivnega uprizarjanja dogodka – za pogled od zunaj\, medtem ko se predstava Spolzka tla ukvarja s skrajno subjektivnim pogledom in odzivom na ta isti dogodek – za pogled od znotraj.\nDogodek\, ki ga obravnavata obe predstavi\, se je zgodil med pandemijo na Prekmurskem trgu v Ljubljani ob plesni intervenciji Druga stran ulice v javni prostor\, ko je prišlo do nesporazuma med brezdomci in plesalci sodobnega plesa. \nO tem Igralec Jure Žavbi\, ki igra sebe in lik brezdomca z imenom Lepi\, v predstavi izjavi: »𝘚 𝘱𝘳𝘦𝘫𝘴̌𝘯𝘫𝘰 𝘱𝘳𝘦𝘥𝘴𝘵𝘢𝘷𝘰\, 𝘬𝘪 𝘫𝘦 𝘪𝘮𝘦𝘭𝘢 𝘱𝘰𝘮𝘦𝘯𝘭𝘫𝘪𝘷 𝘯𝘢𝘴𝘭𝘰𝘷 𝘕𝘦𝘻𝘢𝘻̌𝘦𝘭𝘦𝘯𝘪\, 𝘴𝘮𝘰 𝘻̌𝘦𝘭𝘦𝘭𝘪 𝘱𝘰𝘬𝘢𝘻𝘢𝘵𝘪\, 𝘥𝘢 𝘬𝘰𝘯𝘧𝘭𝘪𝘬𝘵𝘪 𝘭𝘢𝘩𝘬𝘰 𝘯𝘢𝘴𝘵𝘢𝘯𝘦𝘫𝘰 𝘵𝘶𝘥𝘪 𝘮𝘦𝘥 𝘯𝘢𝘬𝘭𝘫𝘶𝘤̌𝘯𝘪𝘮𝘪 𝘥𝘳𝘶𝘻̌𝘣𝘦𝘯𝘪𝘮𝘪 𝘴𝘬𝘶𝘱𝘪𝘯𝘢𝘮𝘪. 𝘕𝘢𝘴𝘱𝘳𝘰𝘵𝘫𝘢 𝘴𝘦 𝘯𝘦 𝘥𝘰𝘨𝘢𝘫𝘢𝘫𝘰 𝘻𝘨𝘰𝘭𝘫 𝘮𝘦𝘥 𝘵𝘪𝘴𝘵𝘪𝘮𝘪 𝘻𝘨𝘰𝘳𝘢𝘫 𝘪𝘯 𝘴𝘱𝘰𝘥𝘢𝘫\, 𝘢𝘮𝘱𝘢𝘬 𝘵𝘶𝘥𝘪 𝘮𝘦𝘥 𝘵𝘪𝘴𝘵𝘪𝘮𝘪 𝘴𝘱𝘰𝘥𝘢𝘫 𝘪𝘯 𝘴𝘱𝘰𝘥𝘢𝘫. 𝘡̌𝘦𝘭𝘦𝘭𝘪 𝘴𝘮𝘰 𝘳𝘦𝘬𝘰𝘯𝘴𝘵𝘳𝘶𝘪𝘳𝘢𝘵𝘪 𝘳𝘦𝘴𝘯𝘪𝘤̌𝘯𝘪 𝘥𝘰𝘨𝘰𝘥𝘦𝘬 𝘪𝘯 𝘯𝘢 𝘬𝘰𝘯𝘤𝘶 𝘶𝘴𝘵𝘷𝘢𝘳𝘪𝘭𝘪 𝘧𝘪𝘬𝘤𝘪𝘫𝘰. 𝘓𝘪𝘬𝘪 𝘣𝘳𝘦𝘻𝘥𝘰𝘮𝘤𝘦𝘷 𝘴𝘰 𝘪𝘻𝘮𝘪𝘴̌𝘭𝘫𝘦𝘯𝘪\, 𝘯𝘫𝘪𝘩𝘰𝘷𝘦 𝘻𝘨𝘰𝘥𝘣𝘦 𝘱𝘢 𝘵𝘶𝘥𝘪.« \nRežiser in koreograf: Matjaž Farič\nPlesalke in plesalci: Katja Legin\, Kristýna Peldová / Jerneja Fekonja\, Lara Matea Ivančič\, Alja Branc Barbosa\, Vito Vidovič Bintchende\nPlesalec in pevec: Žigan Krajnčan\nIgralke in igralci: Marinka Štern\, Tina Resman\, Veronika Valdés\, Sebastjan Starič\, Uroš Potočnik\, Jure Žavbi\nGlasbenika: Brane Zorman\, Kristijan Krajnčan \nBesedila: ustvarjalci predstave\nGlasba za songe: Kristijan Krajnčan\, Žigan Krajnčan\, Brane Zorman\, Uroš Potočnik\, Matjaž Farič\nDramaturg: Tilen Oblak\nOblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak\nKostumografa: Sanja Grcić\, Matjaž Farič\nAsistent kostumografije: Timotej Bistan \nProdukcija: Flota\, zavod\, Murska Sobota in Cankarjev dom\nKoprodukcija: Plesni teater Ljubljana\, Flota Ljubljana \nV predstavi je uporabljeno tudi gibalno gradivo iz predstave Druga stran ulice\, ki so ga soustvarili: Ana Cvelfar\, April Veselko\, Jerca Rožnik Novak\, Kaja Vajdetič\, Kaja Lin Jagodic Avguštin\, Leon Marič\, Patricija Crnkovič \nPredstava je nastala s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana. \nfoto: Darja Štravs Tisu URL:https://kultura.media.si/event/matjaz-faric-spolzka-tla-7/ LOCATION:Cankarjev dom\, Prešernova cesta 10\, Ljubljana\, Osrednjeslovenska\, 1000\, Slovenia ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.media.si/wp-content/uploads/2026/04/mpro-retrieved-fb-photo-733177709859736_733177719859735-1776215772638.jpeg GEO:46.0507077;14.4983661 X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cankarjev dom Prešernova cesta 10 Ljubljana Osrednjeslovenska 1000 Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Prešernova cesta 10:geo:14.4983661,46.0507077 END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260417T193000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260417T203000 DTSTAMP:20260429T011834 CREATED:20260415T011552Z LAST-MODIFIED:20260415T011552Z UID:242135-1776454200-1776457800@kultura.media.si SUMMARY:Matjaž Farič: Spolzka tla DESCRIPTION:𝗠𝗮𝘁𝗷𝗮𝘇̌ 𝗙𝗮𝗿𝗶𝗰̌: 𝗦𝗽𝗼𝗹𝘇𝗸𝗮 𝘁𝗹𝗮\nAntimuzikal Nezaželenih \nPonovitve:\n17.\, 18. in 19. aprila 2026\, ob 19.30\nLinhartova dvorana \n* * *\nV predstavi 𝗦𝗽𝗼𝗹𝘇𝗸𝗮 𝘁𝗹𝗮\, ki je podnaslovljena kot antimuzikal Nezaželenih\, sodeluje večje število ustvarjalcev\, glasbenikov\, igralcev in plesalcev. V prepletu igre\, plesa in glasbe liki na odru preskakujejo med zgodbo o dogodku in dvomi o njegovi resničnosti. Vse to se dogaja tudi v neposredni bližini gledalcev\, ki so kot soudeleženci umeščeni na sredino uprizoritvenega prostora. \n𝘙𝘦𝘴\, 𝘬𝘢𝘳 𝘫𝘦 𝘳𝘦𝘴\, 𝘯𝘪 𝘳𝘦𝘴 𝘢𝘭’ 𝘫𝘦 𝘻𝘢𝘳𝘦𝘴\,\n𝘯𝘪 𝘳𝘦𝘴\, 𝘬𝘢𝘳 𝘫𝘦 𝘻𝘢𝘳𝘦𝘴\, 𝘪𝘯 𝘻𝘢𝘳𝘦𝘴 𝘯𝘪 𝘷𝘦𝘤̌ 𝘴𝘮𝘦𝘴̌𝘯𝘰\nsta verza iz predstave Spolzka tla\, ki ju je napisala igralka Tina Resman\, uglasbil pa Žigan Krajnčan. Povzameta bistvo predstave\, ko v množici interpretacij in mnenj o dogodku\, ki je ustvaril močan čustveni odziv\, vztrajanje pri zgodbi\, ki naj bi temeljila na resnici\, ni več mogoče. Izkaže se\, da sam dogodek ni resničen sam po sebi\, ampak je to predvsem odvisno od posameznikovega dojemanja in interpretacije. Tako se nastopajoči v predstavi vse bolj sprašujejo\, ali se je dogodek sploh zgodil\, na odru pa spremljamo vedno več težav pri uprizarjanju resnice. \nPredstava Spolzka tla je del večletnega ustvarjalnega opusa režiserja in koreografa Matjaža Fariča ter pomeni nadaljevanje predstave Nezaželeni\, pri kateri je šlo za poskus objektivnega uprizarjanja dogodka – za pogled od zunaj\, medtem ko se predstava Spolzka tla ukvarja s skrajno subjektivnim pogledom in odzivom na ta isti dogodek – za pogled od znotraj.\nDogodek\, ki ga obravnavata obe predstavi\, se je zgodil med pandemijo na Prekmurskem trgu v Ljubljani ob plesni intervenciji Druga stran ulice v javni prostor\, ko je prišlo do nesporazuma med brezdomci in plesalci sodobnega plesa. \nO tem Igralec Jure Žavbi\, ki igra sebe in lik brezdomca z imenom Lepi\, v predstavi izjavi: »𝘚 𝘱𝘳𝘦𝘫𝘴̌𝘯𝘫𝘰 𝘱𝘳𝘦𝘥𝘴𝘵𝘢𝘷𝘰\, 𝘬𝘪 𝘫𝘦 𝘪𝘮𝘦𝘭𝘢 𝘱𝘰𝘮𝘦𝘯𝘭𝘫𝘪𝘷 𝘯𝘢𝘴𝘭𝘰𝘷 𝘕𝘦𝘻𝘢𝘻̌𝘦𝘭𝘦𝘯𝘪\, 𝘴𝘮𝘰 𝘻̌𝘦𝘭𝘦𝘭𝘪 𝘱𝘰𝘬𝘢𝘻𝘢𝘵𝘪\, 𝘥𝘢 𝘬𝘰𝘯𝘧𝘭𝘪𝘬𝘵𝘪 𝘭𝘢𝘩𝘬𝘰 𝘯𝘢𝘴𝘵𝘢𝘯𝘦𝘫𝘰 𝘵𝘶𝘥𝘪 𝘮𝘦𝘥 𝘯𝘢𝘬𝘭𝘫𝘶𝘤̌𝘯𝘪𝘮𝘪 𝘥𝘳𝘶𝘻̌𝘣𝘦𝘯𝘪𝘮𝘪 𝘴𝘬𝘶𝘱𝘪𝘯𝘢𝘮𝘪. 𝘕𝘢𝘴𝘱𝘳𝘰𝘵𝘫𝘢 𝘴𝘦 𝘯𝘦 𝘥𝘰𝘨𝘢𝘫𝘢𝘫𝘰 𝘻𝘨𝘰𝘭𝘫 𝘮𝘦𝘥 𝘵𝘪𝘴𝘵𝘪𝘮𝘪 𝘻𝘨𝘰𝘳𝘢𝘫 𝘪𝘯 𝘴𝘱𝘰𝘥𝘢𝘫\, 𝘢𝘮𝘱𝘢𝘬 𝘵𝘶𝘥𝘪 𝘮𝘦𝘥 𝘵𝘪𝘴𝘵𝘪𝘮𝘪 𝘴𝘱𝘰𝘥𝘢𝘫 𝘪𝘯 𝘴𝘱𝘰𝘥𝘢𝘫. 𝘡̌𝘦𝘭𝘦𝘭𝘪 𝘴𝘮𝘰 𝘳𝘦𝘬𝘰𝘯𝘴𝘵𝘳𝘶𝘪𝘳𝘢𝘵𝘪 𝘳𝘦𝘴𝘯𝘪𝘤̌𝘯𝘪 𝘥𝘰𝘨𝘰𝘥𝘦𝘬 𝘪𝘯 𝘯𝘢 𝘬𝘰𝘯𝘤𝘶 𝘶𝘴𝘵𝘷𝘢𝘳𝘪𝘭𝘪 𝘧𝘪𝘬𝘤𝘪𝘫𝘰. 𝘓𝘪𝘬𝘪 𝘣𝘳𝘦𝘻𝘥𝘰𝘮𝘤𝘦𝘷 𝘴𝘰 𝘪𝘻𝘮𝘪𝘴̌𝘭𝘫𝘦𝘯𝘪\, 𝘯𝘫𝘪𝘩𝘰𝘷𝘦 𝘻𝘨𝘰𝘥𝘣𝘦 𝘱𝘢 𝘵𝘶𝘥𝘪.« \nRežiser in koreograf: Matjaž Farič\nPlesalke in plesalci: Katja Legin\, Kristýna Peldová / Jerneja Fekonja\, Lara Matea Ivančič\, Alja Branc Barbosa\, Vito Vidovič Bintchende\nPlesalec in pevec: Žigan Krajnčan\nIgralke in igralci: Marinka Štern\, Tina Resman\, Veronika Valdés\, Sebastjan Starič\, Uroš Potočnik\, Jure Žavbi\nGlasbenika: Brane Zorman\, Kristijan Krajnčan \nBesedila: ustvarjalci predstave\nGlasba za songe: Kristijan Krajnčan\, Žigan Krajnčan\, Brane Zorman\, Uroš Potočnik\, Matjaž Farič\nDramaturg: Tilen Oblak\nOblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak\nKostumografa: Sanja Grcić\, Matjaž Farič\nAsistent kostumografije: Timotej Bistan \nProdukcija: Flota\, zavod\, Murska Sobota in Cankarjev dom\nKoprodukcija: Plesni teater Ljubljana\, Flota Ljubljana \nV predstavi je uporabljeno tudi gibalno gradivo iz predstave Druga stran ulice\, ki so ga soustvarili: Ana Cvelfar\, April Veselko\, Jerca Rožnik Novak\, Kaja Vajdetič\, Kaja Lin Jagodic Avguštin\, Leon Marič\, Patricija Crnkovič \nPredstava je nastala s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana. \nfoto: Darja Štravs Tisu URL:https://kultura.media.si/event/matjaz-faric-spolzka-tla-6/ LOCATION:Cankarjev dom\, Prešernova cesta 10\, Ljubljana\, Osrednjeslovenska\, 1000\, Slovenia ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.media.si/wp-content/uploads/2026/04/mpro-retrieved-fb-photo-733177709859736_733177716526402-1776215750532.jpeg GEO:46.0507077;14.4983661 X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cankarjev dom Prešernova cesta 10 Ljubljana Osrednjeslovenska 1000 Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Prešernova cesta 10:geo:14.4983661,46.0507077 END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260417T193000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260417T203000 DTSTAMP:20260429T011834 CREATED:20260412T014858Z LAST-MODIFIED:20260412T014858Z UID:241637-1776454200-1776457800@kultura.media.si SUMMARY:Matjaž Farič: Spolzka tla DESCRIPTION:𝗠𝗮𝘁𝗷𝗮𝘇̌ 𝗙𝗮𝗿𝗶𝗰̌: 𝗦𝗽𝗼𝗹𝘇𝗸𝗮 𝘁𝗹𝗮\nAntimuzikal Nezaželenih \nPonovitve:\n17.\, 18. in 19. aprila 2026\, ob 19.30\nLinhartova dvorana \n* * *\nV predstavi 𝗦𝗽𝗼𝗹𝘇𝗸𝗮 𝘁𝗹𝗮\, ki je podnaslovljena kot antimuzikal Nezaželenih\, sodeluje večje število ustvarjalcev\, glasbenikov\, igralcev in plesalcev. V prepletu igre\, plesa in glasbe liki na odru preskakujejo med zgodbo o dogodku in dvomi o njegovi resničnosti. Vse to se dogaja tudi v neposredni bližini gledalcev\, ki so kot soudeleženci umeščeni na sredino uprizoritvenega prostora. \n𝘙𝘦𝘴\, 𝘬𝘢𝘳 𝘫𝘦 𝘳𝘦𝘴\, 𝘯𝘪 𝘳𝘦𝘴 𝘢𝘭’ 𝘫𝘦 𝘻𝘢𝘳𝘦𝘴\,\n𝘯𝘪 𝘳𝘦𝘴\, 𝘬𝘢𝘳 𝘫𝘦 𝘻𝘢𝘳𝘦𝘴\, 𝘪𝘯 𝘻𝘢𝘳𝘦𝘴 𝘯𝘪 𝘷𝘦𝘤̌ 𝘴𝘮𝘦𝘴̌𝘯𝘰\nsta verza iz predstave Spolzka tla\, ki ju je napisala igralka Tina Resman\, uglasbil pa Žigan Krajnčan. Povzameta bistvo predstave\, ko v množici interpretacij in mnenj o dogodku\, ki je ustvaril močan čustveni odziv\, vztrajanje pri zgodbi\, ki naj bi temeljila na resnici\, ni več mogoče. Izkaže se\, da sam dogodek ni resničen sam po sebi\, ampak je to predvsem odvisno od posameznikovega dojemanja in interpretacije. Tako se nastopajoči v predstavi vse bolj sprašujejo\, ali se je dogodek sploh zgodil\, na odru pa spremljamo vedno več težav pri uprizarjanju resnice. \nPredstava Spolzka tla je del večletnega ustvarjalnega opusa režiserja in koreografa Matjaža Fariča ter pomeni nadaljevanje predstave Nezaželeni\, pri kateri je šlo za poskus objektivnega uprizarjanja dogodka – za pogled od zunaj\, medtem ko se predstava Spolzka tla ukvarja s skrajno subjektivnim pogledom in odzivom na ta isti dogodek – za pogled od znotraj.\nDogodek\, ki ga obravnavata obe predstavi\, se je zgodil med pandemijo na Prekmurskem trgu v Ljubljani ob plesni intervenciji Druga stran ulice v javni prostor\, ko je prišlo do nesporazuma med brezdomci in plesalci sodobnega plesa. \nO tem Igralec Jure Žavbi\, ki igra sebe in lik brezdomca z imenom Lepi\, v predstavi izjavi: »𝘚 𝘱𝘳𝘦𝘫𝘴̌𝘯𝘫𝘰 𝘱𝘳𝘦𝘥𝘴𝘵𝘢𝘷𝘰\, 𝘬𝘪 𝘫𝘦 𝘪𝘮𝘦𝘭𝘢 𝘱𝘰𝘮𝘦𝘯𝘭𝘫𝘪𝘷 𝘯𝘢𝘴𝘭𝘰𝘷 𝘕𝘦𝘻𝘢𝘻̌𝘦𝘭𝘦𝘯𝘪\, 𝘴𝘮𝘰 𝘻̌𝘦𝘭𝘦𝘭𝘪 𝘱𝘰𝘬𝘢𝘻𝘢𝘵𝘪\, 𝘥𝘢 𝘬𝘰𝘯𝘧𝘭𝘪𝘬𝘵𝘪 𝘭𝘢𝘩𝘬𝘰 𝘯𝘢𝘴𝘵𝘢𝘯𝘦𝘫𝘰 𝘵𝘶𝘥𝘪 𝘮𝘦𝘥 𝘯𝘢𝘬𝘭𝘫𝘶𝘤̌𝘯𝘪𝘮𝘪 𝘥𝘳𝘶𝘻̌𝘣𝘦𝘯𝘪𝘮𝘪 𝘴𝘬𝘶𝘱𝘪𝘯𝘢𝘮𝘪. 𝘕𝘢𝘴𝘱𝘳𝘰𝘵𝘫𝘢 𝘴𝘦 𝘯𝘦 𝘥𝘰𝘨𝘢𝘫𝘢𝘫𝘰 𝘻𝘨𝘰𝘭𝘫 𝘮𝘦𝘥 𝘵𝘪𝘴𝘵𝘪𝘮𝘪 𝘻𝘨𝘰𝘳𝘢𝘫 𝘪𝘯 𝘴𝘱𝘰𝘥𝘢𝘫\, 𝘢𝘮𝘱𝘢𝘬 𝘵𝘶𝘥𝘪 𝘮𝘦𝘥 𝘵𝘪𝘴𝘵𝘪𝘮𝘪 𝘴𝘱𝘰𝘥𝘢𝘫 𝘪𝘯 𝘴𝘱𝘰𝘥𝘢𝘫. 𝘡̌𝘦𝘭𝘦𝘭𝘪 𝘴𝘮𝘰 𝘳𝘦𝘬𝘰𝘯𝘴𝘵𝘳𝘶𝘪𝘳𝘢𝘵𝘪 𝘳𝘦𝘴𝘯𝘪𝘤̌𝘯𝘪 𝘥𝘰𝘨𝘰𝘥𝘦𝘬 𝘪𝘯 𝘯𝘢 𝘬𝘰𝘯𝘤𝘶 𝘶𝘴𝘵𝘷𝘢𝘳𝘪𝘭𝘪 𝘧𝘪𝘬𝘤𝘪𝘫𝘰. 𝘓𝘪𝘬𝘪 𝘣𝘳𝘦𝘻𝘥𝘰𝘮𝘤𝘦𝘷 𝘴𝘰 𝘪𝘻𝘮𝘪𝘴̌𝘭𝘫𝘦𝘯𝘪\, 𝘯𝘫𝘪𝘩𝘰𝘷𝘦 𝘻𝘨𝘰𝘥𝘣𝘦 𝘱𝘢 𝘵𝘶𝘥𝘪.« \nRežiser in koreograf: Matjaž Farič\nPlesalke in plesalci: Katja Legin\, Kristýna Peldová / Jerneja Fekonja\, Lara Matea Ivančič\, Alja Branc Barbosa\, Vito Vidovič Bintchende\nPlesalec in pevec: Žigan Krajnčan\nIgralke in igralci: Marinka Štern\, Tina Resman\, Veronika Valdés\, Sebastjan Starič\, Uroš Potočnik\, Jure Žavbi\nGlasbenika: Brane Zorman\, Kristijan Krajnčan \nBesedila: ustvarjalci predstave\nGlasba za songe: Kristijan Krajnčan\, Žigan Krajnčan\, Brane Zorman\, Uroš Potočnik\, Matjaž Farič\nDramaturg: Tilen Oblak\nOblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak\nKostumografa: Sanja Grcić\, Matjaž Farič\nAsistent kostumografije: Timotej Bistan \nProdukcija: Flota\, zavod\, Murska Sobota in Cankarjev dom\nKoprodukcija: Plesni teater Ljubljana\, Flota Ljubljana \nV predstavi je uporabljeno tudi gibalno gradivo iz predstave Druga stran ulice\, ki so ga soustvarili: Ana Cvelfar\, April Veselko\, Jerca Rožnik Novak\, Kaja Vajdetič\, Kaja Lin Jagodic Avguštin\, Leon Marič\, Patricija Crnkovič \nPredstava je nastala s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana. \nfoto: Darja Štravs Tisu URL:https://kultura.media.si/event/matjaz-faric-spolzka-tla-5/ LOCATION:Cankarjev dom\, Prešernova cesta 10\, Ljubljana\, Osrednjeslovenska\, 1000\, Slovenia ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.media.si/wp-content/uploads/2026/04/mpro-retrieved-fb-photo-733177709859736_733177716526402-1775958536789.jpeg GEO:46.0507077;14.4983661 X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cankarjev dom Prešernova cesta 10 Ljubljana Osrednjeslovenska 1000 Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Prešernova cesta 10:geo:14.4983661,46.0507077 END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260417T190000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260417T200000 DTSTAMP:20260429T011834 CREATED:20260412T014815Z LAST-MODIFIED:20260412T014815Z UID:241634-1776452400-1776456000@kultura.media.si SUMMARY:Pantaloons // Družinski abonma DESCRIPTION:𝗞𝗼𝗻𝗰𝗲𝗿𝘁\, 𝗸𝗶 𝘁𝗶 𝘀𝗽𝗲𝗿𝗲 𝗴𝗹𝗮𝘃𝗼 𝘇 𝗷𝗮𝘇𝘇𝗼𝗺\, 𝗱𝘂𝗯𝘀𝘁𝗲𝗽𝗼𝗺 𝗶𝗻 𝗲𝗹𝗲𝗸𝘁𝗿𝗼𝗳𝘂𝗻𝗸𝗼𝗺! \n𝗭𝗮 𝗺𝗹𝗮𝗱𝗼𝘀𝘁𝗻𝗶𝗸𝗲\, 𝗸𝗶 𝗶𝗺𝗮𝗷𝗼 𝗿𝗮𝗱𝗶 𝗿𝗶𝘁𝗲𝗺. 𝗜𝗻 𝘇𝗮 𝘀𝘁𝗮𝗿𝘀̌𝗲\, 𝗸𝗶 𝘀𝗶 𝘀𝗸𝗿𝗶𝘃𝗮𝗷 𝘇̌𝗲𝗹𝗶𝗷𝗼\, 𝗱𝗮 𝗯𝗶 𝗯𝗶𝗹𝗶 𝘀𝗽𝗲𝘁 𝘀𝗲𝗱𝗲𝗺𝗻𝗮𝗷𝘀𝘁. \nPantaloons niso navaden bend. To je glasbeni cunami\, ki pride z veliko saksofona\, suzafona in sintov\, te vrže na noge in ti šepne: »Pleši\, četudi si čisto zmeden od sveta.« \nZa fene ritmičnih iger\, za oboževalce lo-fi jazza s kančkom norosti\, za starše\, ki se bodo čudili\, koliko zvrsti se lahko zlije v eno\, in za otroke\, ki bodo končno dejali: »Mami\, ati\, to je pa zares kul.« \nGospe in gospodje – to ni koncert\, to je družinska razelektritev. \nOd 10. leta naprej \n𝘛𝘳𝘢𝘫𝘢𝘯𝘫𝘦: 60 𝘮𝘪𝘯 \nKlub CD\, 16\, 12* EUR\n* za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence. URL:https://kultura.media.si/event/pantaloons-druzinski-abonma/ LOCATION:Cankarjev dom\, Prešernova cesta 10\, Ljubljana\, Osrednjeslovenska\, 1000\, Slovenia ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.media.si/wp-content/uploads/2026/04/mpro-retrieved-fb-photo-1245069347715455-1775958493034.jpeg GEO:46.0507077;14.4983661 X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cankarjev dom Prešernova cesta 10 Ljubljana Osrednjeslovenska 1000 Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Prešernova cesta 10:geo:14.4983661,46.0507077 END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260417T100000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260417T130000 DTSTAMP:20260429T011834 CREATED:20260417T003535Z LAST-MODIFIED:20260417T003535Z UID:242701-1776420000-1776430800@kultura.media.si SUMMARY:Ivan Cankar: Na klancu #ponovitve DESCRIPTION:Ivan Cankar:\n𝗡𝗔 𝗞𝗟𝗔𝗡𝗖𝗨 \ntor.\, 14. apr. 2026\, ob 10:00\nsre.\, 15. apr. 2026\, ob 10:00\npet.\, 17. apr. 2026\, ob 10:00 \nŠtihova dvorana\, 20\, 16* EUR \n* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *\nRežija: 𝗝𝗲𝗿𝗻𝗲𝗷 𝗟𝗼𝗿𝗲𝗻𝗰𝗶 \nIgrata: 𝗧𝗮𝗺𝗮𝗿𝗮 𝗔𝘃𝗴𝘂𝘀̌𝘁𝗶𝗻 in 𝗚𝗿𝗲𝗴𝗼𝗿 𝗭𝗼𝗿𝗰\nVokal: 𝗣𝗶𝗽𝗮 𝗟𝗼𝗿𝗲𝗻𝗰𝗶 in 𝗠𝗮𝗿𝗹𝗼 𝗖̌𝗿𝗻𝗮𝗰 \nAvtor glasbe in asistent režiserja: 𝗭̌𝗶𝗴𝗮 𝗛𝗿𝗲𝗻\nScenografija: 𝗕𝗿𝗮𝗻𝗸𝗼 𝗛𝗼𝗷𝗻𝗶𝗸\nKostumografija: 𝗕𝗲𝗹𝗶𝗻𝗱𝗮 𝗥𝗮𝗱𝘂𝗹𝗼𝘃𝗶𝗰́\n​​​​​​​Oblikovanje luči: 𝗝𝗲𝗿𝗻𝗲𝗷 𝗟𝗼𝗿𝗲𝗻𝗰𝗶\, 𝗕𝗿𝗮𝗻𝗸𝗼 𝗛𝗼𝗷𝗻𝗶𝗸 \nProdukcija: 𝗖𝗮𝗻𝗸𝗮𝗿𝗷𝗲𝘃 𝗱𝗼𝗺\n* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * \nMaturitetno branje 2026 \nRoman 𝑵𝒂 𝒌𝒍𝒂𝒏𝒄𝒖 Ivana Cankarja ima izrazite literarne lastnosti\, ki ga uvrščajo med temeljna dela slovenske moderne in socialno-psihološkega realizma. Njegova osrednja vrednost je v izjemno poglobljeni psihološki karakterizaciji likov\, predvsem matere in hčere Francke\, ki nista zgolj nosilki socialnega položaja\, temveč notranje razklani\, čustveno zapleteni osebnosti. Cankar z drobnimi\, pogosto simbolno obarvanimi detajli razkriva notranje stiske\, občutke krivde\, ponižanja in hrepenenja\, kar daje romanu velik čustveni in etični pomen. \nPomembna literarna odlika romana je tudi socialna kritičnost\, ki pa ni plakatna ali moralistično neposredna\, temveč subtilno vtkana v usode posameznikov. Revščina\, razredna neenakost in brezizhodnost malega človeka so prikazane kot sistemski problem\, ki razčloveča tako zatirane kot tudi tiste na oblasti. Klanec kot osrednji motiv deluje simbolno: predstavlja naporno\, skoraj nemogočo pot navzgor\, torej socialni vzpon\, ki ostaja večinoma neuresničljiv\, obenem pa tudi eksistencialno breme življenja. Posebna vrednost romana je Cankarjev slog\, ki združuje realistično pripovednost z izrazito liričnostjo. Jezik je zgoščen\, ritmičen\, pogosto metaforičen\, kar presega zgolj opisovanje zunanje stvarnosti in ustvarja močno razpoloženjsko atmosfero.\nPripovedni tempo je umirjen\, premišljen\, kar omogoča poglobljeno doživljanje notranjega sveta likov in poudarja občutek neizogibne usode. Roman odlikuje tudi etična in humanistična razsežnost. Cankar ne obsoja svojih likov\, temveč jih razume in sočutno spremlja\, pri čemer posebej izpostavlja materinsko žrtev kot eno temeljnih moralnih vrednot. Na klancu tako ni le socialni roman\, temveč tudi globoko pretresljivo literarno delo o dostojanstvu\, trpljenju in neuresničenem življenju\, ki svojo aktualnost ohranja tudi v sodobnem branju. \n*\n»𝑁𝑖𝑘𝑜𝑙𝑖 𝑗𝑖ℎ 𝑛𝑒 𝑑𝑜𝑖𝑑𝑒𝑚!«\, 𝑠𝑖 𝑗𝑒\n𝑚𝑖𝑠𝑙𝑖𝑙𝑎 (𝐹𝑟𝑎𝑛𝑐𝑘𝑎) 𝑖𝑛 𝑧𝑎𝑧𝑑𝑒𝑙𝑜\n𝑠𝑒 𝑗𝑖 𝑗𝑒\, 𝑑𝑎 𝑏𝑖 𝑗𝑖ℎ 𝑛𝑒 𝑑𝑜𝑠̌𝑙𝑎 𝑛𝑖𝑘𝑜𝑙𝑖\,\n𝑐̌𝑒 𝑏𝑖 𝑡𝑒𝑘𝑙𝑎 𝑧 𝑛𝑗𝑖𝑚𝑖 𝑑𝑜 𝑘𝑜𝑛𝑐𝑎\n𝑠𝑣𝑒𝑡𝑎 𝑖𝑛 𝑑𝑜 𝑘𝑜𝑛𝑐𝑎 𝑧̌𝑖𝑣𝑙𝑗𝑒𝑛𝑗𝑎.\n…\n– Jernej Lorenci \n* \nO ustvarjalcih: https://www.cd-cc.si/kultura/gledalisce-in-ples/na-klancu \nfoto: Peter Uhan / CD URL:https://kultura.media.si/event/ivan-cankar-na-klancu-ponovitve-6/ LOCATION:Cankarjev dom\, Prešernova cesta 10\, Ljubljana\, Osrednjeslovenska\, 1000\, Slovenia ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.media.si/wp-content/uploads/2026/04/mpro-retrieved-fb-photo-961186506279237_961186519612569-1776386133465.jpeg GEO:46.0507077;14.4983661 X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cankarjev dom Prešernova cesta 10 Ljubljana Osrednjeslovenska 1000 Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Prešernova cesta 10:geo:14.4983661,46.0507077 END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260417T100000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260417T130000 DTSTAMP:20260429T011834 CREATED:20260412T014749Z LAST-MODIFIED:20260412T014749Z UID:241631-1776420000-1776430800@kultura.media.si SUMMARY:Ivan Cankar: Na klancu #ponovitve DESCRIPTION:Ivan Cankar:\n𝗡𝗔 𝗞𝗟𝗔𝗡𝗖𝗨 \ntor.\, 14. apr. 2026\, ob 10:00\nsre.\, 15. apr. 2026\, ob 10:00\npet.\, 17. apr. 2026\, ob 10:00 \nŠtihova dvorana\, 20\, 16* EUR \n* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *\nRežija: 𝗝𝗲𝗿𝗻𝗲𝗷 𝗟𝗼𝗿𝗲𝗻𝗰𝗶 \nIgrata: 𝗧𝗮𝗺𝗮𝗿𝗮 𝗔𝘃𝗴𝘂𝘀̌𝘁𝗶𝗻 in 𝗚𝗿𝗲𝗴𝗼𝗿 𝗭𝗼𝗿𝗰\nVokal: 𝗣𝗶𝗽𝗮 𝗟𝗼𝗿𝗲𝗻𝗰𝗶 in 𝗠𝗮𝗿𝗹𝗼 𝗖̌𝗿𝗻𝗮𝗰 \nAvtor glasbe in asistent režiserja: 𝗭̌𝗶𝗴𝗮 𝗛𝗿𝗲𝗻\nScenografija: 𝗕𝗿𝗮𝗻𝗸𝗼 𝗛𝗼𝗷𝗻𝗶𝗸\nKostumografija: 𝗕𝗲𝗹𝗶𝗻𝗱𝗮 𝗥𝗮𝗱𝘂𝗹𝗼𝘃𝗶𝗰́\n​​​​​​​Oblikovanje luči: 𝗝𝗲𝗿𝗻𝗲𝗷 𝗟𝗼𝗿𝗲𝗻𝗰𝗶\, 𝗕𝗿𝗮𝗻𝗸𝗼 𝗛𝗼𝗷𝗻𝗶𝗸 \nProdukcija: 𝗖𝗮𝗻𝗸𝗮𝗿𝗷𝗲𝘃 𝗱𝗼𝗺\n* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * \nMaturitetno branje 2026 \nRoman 𝑵𝒂 𝒌𝒍𝒂𝒏𝒄𝒖 Ivana Cankarja ima izrazite literarne lastnosti\, ki ga uvrščajo med temeljna dela slovenske moderne in socialno-psihološkega realizma. Njegova osrednja vrednost je v izjemno poglobljeni psihološki karakterizaciji likov\, predvsem matere in hčere Francke\, ki nista zgolj nosilki socialnega položaja\, temveč notranje razklani\, čustveno zapleteni osebnosti. Cankar z drobnimi\, pogosto simbolno obarvanimi detajli razkriva notranje stiske\, občutke krivde\, ponižanja in hrepenenja\, kar daje romanu velik čustveni in etični pomen. \nPomembna literarna odlika romana je tudi socialna kritičnost\, ki pa ni plakatna ali moralistično neposredna\, temveč subtilno vtkana v usode posameznikov. Revščina\, razredna neenakost in brezizhodnost malega človeka so prikazane kot sistemski problem\, ki razčloveča tako zatirane kot tudi tiste na oblasti. Klanec kot osrednji motiv deluje simbolno: predstavlja naporno\, skoraj nemogočo pot navzgor\, torej socialni vzpon\, ki ostaja večinoma neuresničljiv\, obenem pa tudi eksistencialno breme življenja. Posebna vrednost romana je Cankarjev slog\, ki združuje realistično pripovednost z izrazito liričnostjo. Jezik je zgoščen\, ritmičen\, pogosto metaforičen\, kar presega zgolj opisovanje zunanje stvarnosti in ustvarja močno razpoloženjsko atmosfero.\nPripovedni tempo je umirjen\, premišljen\, kar omogoča poglobljeno doživljanje notranjega sveta likov in poudarja občutek neizogibne usode. Roman odlikuje tudi etična in humanistična razsežnost. Cankar ne obsoja svojih likov\, temveč jih razume in sočutno spremlja\, pri čemer posebej izpostavlja materinsko žrtev kot eno temeljnih moralnih vrednot. Na klancu tako ni le socialni roman\, temveč tudi globoko pretresljivo literarno delo o dostojanstvu\, trpljenju in neuresničenem življenju\, ki svojo aktualnost ohranja tudi v sodobnem branju. \n*\n»𝑁𝑖𝑘𝑜𝑙𝑖 𝑗𝑖ℎ 𝑛𝑒 𝑑𝑜𝑖𝑑𝑒𝑚!«\, 𝑠𝑖 𝑗𝑒\n𝑚𝑖𝑠𝑙𝑖𝑙𝑎 (𝐹𝑟𝑎𝑛𝑐𝑘𝑎) 𝑖𝑛 𝑧𝑎𝑧𝑑𝑒𝑙𝑜\n𝑠𝑒 𝑗𝑖 𝑗𝑒\, 𝑑𝑎 𝑏𝑖 𝑗𝑖ℎ 𝑛𝑒 𝑑𝑜𝑠̌𝑙𝑎 𝑛𝑖𝑘𝑜𝑙𝑖\,\n𝑐̌𝑒 𝑏𝑖 𝑡𝑒𝑘𝑙𝑎 𝑧 𝑛𝑗𝑖𝑚𝑖 𝑑𝑜 𝑘𝑜𝑛𝑐𝑎\n𝑠𝑣𝑒𝑡𝑎 𝑖𝑛 𝑑𝑜 𝑘𝑜𝑛𝑐𝑎 𝑧̌𝑖𝑣𝑙𝑗𝑒𝑛𝑗𝑎.\n…\n– Jernej Lorenci \n* \nO ustvarjalcih: https://www.cd-cc.si/kultura/gledalisce-in-ples/na-klancu \nfoto: Peter Uhan / CD URL:https://kultura.media.si/event/ivan-cankar-na-klancu-ponovitve-4/ LOCATION:Cankarjev dom\, Prešernova cesta 10\, Ljubljana\, Osrednjeslovenska\, 1000\, Slovenia ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.media.si/wp-content/uploads/2026/04/mpro-retrieved-fb-photo-961186506279237_961186519612569-1775958466560.jpeg GEO:46.0507077;14.4983661 X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cankarjev dom Prešernova cesta 10 Ljubljana Osrednjeslovenska 1000 Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Prešernova cesta 10:geo:14.4983661,46.0507077 END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260415T200000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260415T210000 DTSTAMP:20260429T011834 CREATED:20260412T014723Z LAST-MODIFIED:20260412T014723Z UID:241628-1776283200-1776286800@kultura.media.si SUMMARY:Literarne ekokrajine: dr. Robert Brus DESCRIPTION:Zasnova cikla in moderiranje: dr. 𝐌𝐚𝐬̌𝐚 𝐉𝐞𝐥𝐮𝐬̌𝐢𝐜̌\, dr. 𝐀𝐧𝐝𝐫𝐞𝐣 𝐁𝐥𝐚𝐭𝐧𝐢𝐤\nZvočne pokrajine: 𝐁𝐨𝐬̌𝐭𝐣𝐚𝐧 𝐏𝐞𝐫𝐨𝐯𝐬̌𝐞𝐤 \nDendrolog dr. 𝐑𝐨𝐛𝐞𝐫𝐭 𝐁𝐫𝐮𝐬 o romanu 𝑹𝒂𝒛𝒗𝒆𝒋𝒆𝒏𝒋𝒆 𝐑𝐢𝐜𝐡𝐚𝐫𝐝𝐚 𝐏𝐨𝐰𝐞𝐫𝐬𝐚 (Beletrina 2022) in pomenu gozdov \nDr. 𝐑𝐨𝐛𝐞𝐫𝐭 𝐁𝐫𝐮𝐬 (1965) je dendrolog in profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani\, kjer se posveča raziskovanju lesnatih rastlin in gozdne genetike. Njegov obsežni znanstveni opus vključuje več kot petsto objav\, med njimi številne knjige in strokovne članke o drevesnih vrstah Slovenije in širšega Balkana. S svojim delom in fotografijami pomembno prispeva k poznavanju in ohranjanju slovenske drevesne dediščine. \nRoman 𝑹𝒂𝒛𝒗𝒆𝒋𝒆𝒏𝒋𝒆 𝐑𝐢𝐜𝐡𝐚𝐫𝐝𝐚 𝐏𝐨𝐰𝐞𝐫𝐬𝐚 (1957) je epska pripoved o devetih posameznikih\, katerih življenja se nepričakovano prepletejo skozi njihovo povezanost z drevesi. Zgodba\, razdeljena na štiri dele – Korenine\, Deblo\, Krošnja in Semena – raziskuje človekov odnos do narave in opozarja na krhkost ekosistemov. Gre za ganljivo in vizionarsko delo\, ki bralca spodbuja k razmisleku o našem odnosu do dreves in njihovi nepogrešljivi vlogi pri ohranjanju naravnega ravnovesja. URL:https://kultura.media.si/event/literarne-ekokrajine-dr-robert-brus/ LOCATION:Cankarjev dom\, Prešernova cesta 10\, Ljubljana\, Osrednjeslovenska\, 1000\, Slovenia ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.media.si/wp-content/uploads/2026/04/mpro-retrieved-fb-photo-1977126606510931-1775958441545.jpeg GEO:46.0507077;14.4983661 X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cankarjev dom Prešernova cesta 10 Ljubljana Osrednjeslovenska 1000 Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Prešernova cesta 10:geo:14.4983661,46.0507077 END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260415T190000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260415T200000 DTSTAMP:20260429T011834 CREATED:20260412T014700Z LAST-MODIFIED:20260412T014700Z UID:241625-1776279600-1776283200@kultura.media.si SUMMARY:Literarni dialog: Slovenija – Španija DESCRIPTION:Veleposlaništvo Španije in Cankarjev dom ponovno organizirata Literarni dialog: Slovenija – Španija. \nTokrat gostimo slovensko pisateljico 𝐓𝐢𝐧𝐨 𝐕𝐫𝐬̌𝐜̌𝐚𝐣 in špansko pisateljico 𝐂𝐚𝐫𝐦𝐞𝐧 𝐏𝐨𝐬𝐚𝐝𝐚𝐬. Dialog bo povezoval pisatelj 𝐂𝐚𝐫𝐥𝐨𝐬 𝐏𝐚𝐬𝐜𝐮𝐚𝐥. \nCilj dialogov je izmenjati ideje in spodbuditi razpravo ter skozi književnost bolje spoznati eden drugega in obe državi. \nDogodek bo simultano tolmačen v slovenski oziroma španski jezik. \n𝐷𝑣𝑜𝑟𝑎𝑛𝑎 𝐴𝑙𝑚𝑒 𝐾𝑎𝑟𝑙𝑖𝑛\, 𝑏𝑟𝑒𝑧𝑝𝑙𝑎𝑐̌𝑛𝑒 𝑣𝑠𝑡𝑜𝑝𝑛𝑖𝑐𝑒 URL:https://kultura.media.si/event/literarni-dialog-slovenija-spanija/ LOCATION:Cankarjev dom\, Prešernova cesta 10\, Ljubljana\, Osrednjeslovenska\, 1000\, Slovenia ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.media.si/wp-content/uploads/2026/04/mpro-retrieved-fb-photo-2722616608118802-1775958417769.jpeg GEO:46.0507077;14.4983661 X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cankarjev dom Prešernova cesta 10 Ljubljana Osrednjeslovenska 1000 Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Prešernova cesta 10:geo:14.4983661,46.0507077 END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260415T100000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260415T130000 DTSTAMP:20260429T011834 CREATED:20260415T011525Z LAST-MODIFIED:20260415T011525Z UID:242132-1776247200-1776258000@kultura.media.si SUMMARY:Ivan Cankar: Na klancu #ponovitve DESCRIPTION:Ivan Cankar:\n𝗡𝗔 𝗞𝗟𝗔𝗡𝗖𝗨 \ntor.\, 14. apr. 2026\, ob 10:00\nsre.\, 15. apr. 2026\, ob 10:00\npet.\, 17. apr. 2026\, ob 10:00 \nŠtihova dvorana\, 20\, 16* EUR \n* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *\nRežija: 𝗝𝗲𝗿𝗻𝗲𝗷 𝗟𝗼𝗿𝗲𝗻𝗰𝗶 \nIgrata: 𝗧𝗮𝗺𝗮𝗿𝗮 𝗔𝘃𝗴𝘂𝘀̌𝘁𝗶𝗻 in 𝗚𝗿𝗲𝗴𝗼𝗿 𝗭𝗼𝗿𝗰\nVokal: 𝗣𝗶𝗽𝗮 𝗟𝗼𝗿𝗲𝗻𝗰𝗶 in 𝗠𝗮𝗿𝗹𝗼 𝗖̌𝗿𝗻𝗮𝗰 \nAvtor glasbe in asistent režiserja: 𝗭̌𝗶𝗴𝗮 𝗛𝗿𝗲𝗻\nScenografija: 𝗕𝗿𝗮𝗻𝗸𝗼 𝗛𝗼𝗷𝗻𝗶𝗸\nKostumografija: 𝗕𝗲𝗹𝗶𝗻𝗱𝗮 𝗥𝗮𝗱𝘂𝗹𝗼𝘃𝗶𝗰́\n​​​​​​​Oblikovanje luči: 𝗝𝗲𝗿𝗻𝗲𝗷 𝗟𝗼𝗿𝗲𝗻𝗰𝗶\, 𝗕𝗿𝗮𝗻𝗸𝗼 𝗛𝗼𝗷𝗻𝗶𝗸 \nProdukcija: 𝗖𝗮𝗻𝗸𝗮𝗿𝗷𝗲𝘃 𝗱𝗼𝗺\n* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * \nMaturitetno branje 2026 \nRoman 𝑵𝒂 𝒌𝒍𝒂𝒏𝒄𝒖 Ivana Cankarja ima izrazite literarne lastnosti\, ki ga uvrščajo med temeljna dela slovenske moderne in socialno-psihološkega realizma. Njegova osrednja vrednost je v izjemno poglobljeni psihološki karakterizaciji likov\, predvsem matere in hčere Francke\, ki nista zgolj nosilki socialnega položaja\, temveč notranje razklani\, čustveno zapleteni osebnosti. Cankar z drobnimi\, pogosto simbolno obarvanimi detajli razkriva notranje stiske\, občutke krivde\, ponižanja in hrepenenja\, kar daje romanu velik čustveni in etični pomen. \nPomembna literarna odlika romana je tudi socialna kritičnost\, ki pa ni plakatna ali moralistično neposredna\, temveč subtilno vtkana v usode posameznikov. Revščina\, razredna neenakost in brezizhodnost malega človeka so prikazane kot sistemski problem\, ki razčloveča tako zatirane kot tudi tiste na oblasti. Klanec kot osrednji motiv deluje simbolno: predstavlja naporno\, skoraj nemogočo pot navzgor\, torej socialni vzpon\, ki ostaja večinoma neuresničljiv\, obenem pa tudi eksistencialno breme življenja. Posebna vrednost romana je Cankarjev slog\, ki združuje realistično pripovednost z izrazito liričnostjo. Jezik je zgoščen\, ritmičen\, pogosto metaforičen\, kar presega zgolj opisovanje zunanje stvarnosti in ustvarja močno razpoloženjsko atmosfero.\nPripovedni tempo je umirjen\, premišljen\, kar omogoča poglobljeno doživljanje notranjega sveta likov in poudarja občutek neizogibne usode. Roman odlikuje tudi etična in humanistična razsežnost. Cankar ne obsoja svojih likov\, temveč jih razume in sočutno spremlja\, pri čemer posebej izpostavlja materinsko žrtev kot eno temeljnih moralnih vrednot. Na klancu tako ni le socialni roman\, temveč tudi globoko pretresljivo literarno delo o dostojanstvu\, trpljenju in neuresničenem življenju\, ki svojo aktualnost ohranja tudi v sodobnem branju. \n*\n»𝑁𝑖𝑘𝑜𝑙𝑖 𝑗𝑖ℎ 𝑛𝑒 𝑑𝑜𝑖𝑑𝑒𝑚!«\, 𝑠𝑖 𝑗𝑒\n𝑚𝑖𝑠𝑙𝑖𝑙𝑎 (𝐹𝑟𝑎𝑛𝑐𝑘𝑎) 𝑖𝑛 𝑧𝑎𝑧𝑑𝑒𝑙𝑜\n𝑠𝑒 𝑗𝑖 𝑗𝑒\, 𝑑𝑎 𝑏𝑖 𝑗𝑖ℎ 𝑛𝑒 𝑑𝑜𝑠̌𝑙𝑎 𝑛𝑖𝑘𝑜𝑙𝑖\,\n𝑐̌𝑒 𝑏𝑖 𝑡𝑒𝑘𝑙𝑎 𝑧 𝑛𝑗𝑖𝑚𝑖 𝑑𝑜 𝑘𝑜𝑛𝑐𝑎\n𝑠𝑣𝑒𝑡𝑎 𝑖𝑛 𝑑𝑜 𝑘𝑜𝑛𝑐𝑎 𝑧̌𝑖𝑣𝑙𝑗𝑒𝑛𝑗𝑎.\n…\n– Jernej Lorenci \n* \nO ustvarjalcih: https://www.cd-cc.si/kultura/gledalisce-in-ples/na-klancu \nfoto: Peter Uhan / CD URL:https://kultura.media.si/event/ivan-cankar-na-klancu-ponovitve-5/ LOCATION:Cankarjev dom\, Prešernova cesta 10\, Ljubljana\, Osrednjeslovenska\, 1000\, Slovenia ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.media.si/wp-content/uploads/2026/04/mpro-retrieved-fb-photo-961186506279237_961186512945903-1776215723285.jpeg GEO:46.0507077;14.4983661 X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cankarjev dom Prešernova cesta 10 Ljubljana Osrednjeslovenska 1000 Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Prešernova cesta 10:geo:14.4983661,46.0507077 END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260415T100000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260415T130000 DTSTAMP:20260429T011834 CREATED:20260412T014636Z LAST-MODIFIED:20260412T014636Z UID:241622-1776247200-1776258000@kultura.media.si SUMMARY:Ivan Cankar: Na klancu #ponovitve DESCRIPTION:Ivan Cankar:\n𝗡𝗔 𝗞𝗟𝗔𝗡𝗖𝗨 \ntor.\, 14. apr. 2026\, ob 10:00\nsre.\, 15. apr. 2026\, ob 10:00\npet.\, 17. apr. 2026\, ob 10:00 \nŠtihova dvorana\, 20\, 16* EUR \n* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *\nRežija: 𝗝𝗲𝗿𝗻𝗲𝗷 𝗟𝗼𝗿𝗲𝗻𝗰𝗶 \nIgrata: 𝗧𝗮𝗺𝗮𝗿𝗮 𝗔𝘃𝗴𝘂𝘀̌𝘁𝗶𝗻 in 𝗚𝗿𝗲𝗴𝗼𝗿 𝗭𝗼𝗿𝗰\nVokal: 𝗣𝗶𝗽𝗮 𝗟𝗼𝗿𝗲𝗻𝗰𝗶 in 𝗠𝗮𝗿𝗹𝗼 𝗖̌𝗿𝗻𝗮𝗰 \nAvtor glasbe in asistent režiserja: 𝗭̌𝗶𝗴𝗮 𝗛𝗿𝗲𝗻\nScenografija: 𝗕𝗿𝗮𝗻𝗸𝗼 𝗛𝗼𝗷𝗻𝗶𝗸\nKostumografija: 𝗕𝗲𝗹𝗶𝗻𝗱𝗮 𝗥𝗮𝗱𝘂𝗹𝗼𝘃𝗶𝗰́\n​​​​​​​Oblikovanje luči: 𝗝𝗲𝗿𝗻𝗲𝗷 𝗟𝗼𝗿𝗲𝗻𝗰𝗶\, 𝗕𝗿𝗮𝗻𝗸𝗼 𝗛𝗼𝗷𝗻𝗶𝗸 \nProdukcija: 𝗖𝗮𝗻𝗸𝗮𝗿𝗷𝗲𝘃 𝗱𝗼𝗺\n* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * \nMaturitetno branje 2026 \nRoman 𝑵𝒂 𝒌𝒍𝒂𝒏𝒄𝒖 Ivana Cankarja ima izrazite literarne lastnosti\, ki ga uvrščajo med temeljna dela slovenske moderne in socialno-psihološkega realizma. Njegova osrednja vrednost je v izjemno poglobljeni psihološki karakterizaciji likov\, predvsem matere in hčere Francke\, ki nista zgolj nosilki socialnega položaja\, temveč notranje razklani\, čustveno zapleteni osebnosti. Cankar z drobnimi\, pogosto simbolno obarvanimi detajli razkriva notranje stiske\, občutke krivde\, ponižanja in hrepenenja\, kar daje romanu velik čustveni in etični pomen. \nPomembna literarna odlika romana je tudi socialna kritičnost\, ki pa ni plakatna ali moralistično neposredna\, temveč subtilno vtkana v usode posameznikov. Revščina\, razredna neenakost in brezizhodnost malega človeka so prikazane kot sistemski problem\, ki razčloveča tako zatirane kot tudi tiste na oblasti. Klanec kot osrednji motiv deluje simbolno: predstavlja naporno\, skoraj nemogočo pot navzgor\, torej socialni vzpon\, ki ostaja večinoma neuresničljiv\, obenem pa tudi eksistencialno breme življenja. Posebna vrednost romana je Cankarjev slog\, ki združuje realistično pripovednost z izrazito liričnostjo. Jezik je zgoščen\, ritmičen\, pogosto metaforičen\, kar presega zgolj opisovanje zunanje stvarnosti in ustvarja močno razpoloženjsko atmosfero.\nPripovedni tempo je umirjen\, premišljen\, kar omogoča poglobljeno doživljanje notranjega sveta likov in poudarja občutek neizogibne usode. Roman odlikuje tudi etična in humanistična razsežnost. Cankar ne obsoja svojih likov\, temveč jih razume in sočutno spremlja\, pri čemer posebej izpostavlja materinsko žrtev kot eno temeljnih moralnih vrednot. Na klancu tako ni le socialni roman\, temveč tudi globoko pretresljivo literarno delo o dostojanstvu\, trpljenju in neuresničenem življenju\, ki svojo aktualnost ohranja tudi v sodobnem branju. \n*\n»𝑁𝑖𝑘𝑜𝑙𝑖 𝑗𝑖ℎ 𝑛𝑒 𝑑𝑜𝑖𝑑𝑒𝑚!«\, 𝑠𝑖 𝑗𝑒\n𝑚𝑖𝑠𝑙𝑖𝑙𝑎 (𝐹𝑟𝑎𝑛𝑐𝑘𝑎) 𝑖𝑛 𝑧𝑎𝑧𝑑𝑒𝑙𝑜\n𝑠𝑒 𝑗𝑖 𝑗𝑒\, 𝑑𝑎 𝑏𝑖 𝑗𝑖ℎ 𝑛𝑒 𝑑𝑜𝑠̌𝑙𝑎 𝑛𝑖𝑘𝑜𝑙𝑖\,\n𝑐̌𝑒 𝑏𝑖 𝑡𝑒𝑘𝑙𝑎 𝑧 𝑛𝑗𝑖𝑚𝑖 𝑑𝑜 𝑘𝑜𝑛𝑐𝑎\n𝑠𝑣𝑒𝑡𝑎 𝑖𝑛 𝑑𝑜 𝑘𝑜𝑛𝑐𝑎 𝑧̌𝑖𝑣𝑙𝑗𝑒𝑛𝑗𝑎.\n…\n– Jernej Lorenci \n* \nO ustvarjalcih: https://www.cd-cc.si/kultura/gledalisce-in-ples/na-klancu \nfoto: Peter Uhan / CD URL:https://kultura.media.si/event/ivan-cankar-na-klancu-ponovitve-3/ LOCATION:Cankarjev dom\, Prešernova cesta 10\, Ljubljana\, Osrednjeslovenska\, 1000\, Slovenia ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.media.si/wp-content/uploads/2026/04/mpro-retrieved-fb-photo-961186506279237_961186512945903-1775958393956.jpeg GEO:46.0507077;14.4983661 X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cankarjev dom Prešernova cesta 10 Ljubljana Osrednjeslovenska 1000 Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Prešernova cesta 10:geo:14.4983661,46.0507077 END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260414T193000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260414T203000 DTSTAMP:20260429T011834 CREATED:20260412T014610Z LAST-MODIFIED:20260412T014610Z UID:241619-1776195000-1776198600@kultura.media.si SUMMARY:Carola Ortiz Duet in Pipo Romero Duo // Cankarjevi torki DESCRIPTION:𝟭𝟵.𝟯𝟬 𝗖𝗮𝗿𝗼𝗹𝗮 𝗢𝗿𝘁𝗶𝘇 𝗗𝘂𝗲𝘁\nCarola Ortiz\, glas\, klarinet\, peñapardski in katalonski kvadratni tamburin\, tamburin in vokalna harfa; Alexandre Guitart\, saz\, turška lutnja\, cajón in tombak \nKlarinetistka in pevka Carola Ortiz skupaj z multiinštrumentalistom Alexom Guitartom izvaja tradicionalno glasbo Iberskega polotoka z repertoarjem\, ki vključuje stare balade\, pandero pesmi\, ahechaos in vetlatori plese\, ki stoletne zgodbe pripovedujejo skozi žensko perspektivo. Glasbenika jim vdihneta sodoben pogled. V središču njunega nastopa je Carolin sugestivni glas z bogato zvočno paleto. Duo združuje iberske in orientalske inštrumente ob ustvarjanju nepričakovane fuzije\, v kateri na videz oddaljene kulture najdejo skupno stališče. Glasbo bogatijo elementi improvizacije\, elektronske teksture in modalne harmonije\, ki ustvarjajo sodobno in poglobljeno izkušnjo. \n𝘛𝘳𝘢𝘫𝘢𝘯𝘫𝘦: 60 𝘮𝘪𝘯 \n𝘎𝘰𝘴𝘵𝘰𝘷𝘢𝘯𝘫𝘦 𝘥𝘶𝘦𝘵𝘢 𝘊𝘢𝘳𝘰𝘭𝘦 𝘖𝘳𝘵𝘪𝘻 𝘱𝘰𝘵𝘦𝘬𝘢 𝘷 𝘴𝘰𝘥𝘦𝘭𝘰𝘷𝘢𝘯𝘫𝘶 𝘴 𝘱𝘢𝘳𝘵𝘯𝘦𝘳𝘫𝘪 𝘐𝘯𝘴𝘵𝘪𝘵𝘶𝘵 𝘙𝘢𝘮𝘰𝘯 𝘓𝘭𝘶𝘭𝘭\, 𝘌𝘶𝘳𝘰𝘱𝘦 𝘑𝘢𝘻𝘻 𝘕𝘦𝘵𝘸𝘰𝘳𝘬 𝘪𝘯 𝘑𝘢𝘻𝘻 𝘐 𝘈𝘮.\n……………………………………………………………………………………………… \n𝟮𝟭.𝟬𝟬 𝗣𝗶𝗽𝗼 𝗥𝗼𝗺𝗲𝗿𝗼 𝗗𝘂𝗼\nPipo Romero\, kitara; Simón García Jiménez\, violina \nŠpanski kitarist in skladatelj Pipo Romero prihaja iz Cádiza ter v svoji glasbi združuje energijo flamenka\, ibersko in latinskoameriško ljudsko izročilo ter sodoben\, liričen kompozicijski pristop. S kitaro v glasbi išče stičišče tradicije in inovativnosti.\nNa »španskem« torku bo zaigral v duetu z violino\, ki njegov virtuozni glasbeni jezik še dodatno obogati. Violina lirično dopolnjuje ritmično in harmonsko kompleksnejši kitarski del v dialogu\, ki se naravno giblje med intimnimi\, komornimi trenutki in živahno plesno energijo.\nRomero je svoj zadnji album Alborado predstavil na lanskem Womexu 2025 v Tamperah na Finskem\, njegova glasba pa je mednarodno občinstvo dosegla tudi s filmom in televizijo. Za svoje delo v seriji Berlín na Netflixu je bil nominiran za nagrado Premios de la Academia de la Música za najboljšo glasbo. Nastopal je na velikih prizoriščih in festivalih\, med drugimi v newyorškem Lincoln Centru\, washingtonskem Kennedy Centru\, kanadskem Palais Montcalm\, na budimpeškem jazz festivalu ter festivalih v Kolumbiji\, Južni Koreji in na Tajvanu. \n𝘛𝘳𝘢𝘫𝘢𝘯𝘫𝘦: 60 𝘮𝘪𝘯 \nKlub CD\, 18\, 15* EUR\n* Mlajši od 25 in starejši od 65 let ter upokojenci \nMedijski pokrovitelj Mladina\, d.d. URL:https://kultura.media.si/event/carola-ortiz-duet-in-pipo-romero-duo-cankarjevi-torki/ LOCATION:Cankarjev dom\, Prešernova cesta 10\, Ljubljana\, Osrednjeslovenska\, 1000\, Slovenia ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.media.si/wp-content/uploads/2026/04/mpro-retrieved-fb-photo-1313583230607004-1775958368480.jpeg GEO:46.0507077;14.4983661 X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cankarjev dom Prešernova cesta 10 Ljubljana Osrednjeslovenska 1000 Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Prešernova cesta 10:geo:14.4983661,46.0507077 END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260414T100000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260414T130000 DTSTAMP:20260429T011834 CREATED:20260412T014545Z LAST-MODIFIED:20260412T014545Z UID:241616-1776160800-1776171600@kultura.media.si SUMMARY:Ivan Cankar: Na klancu #ponovitve DESCRIPTION:Ivan Cankar:\n𝗡𝗔 𝗞𝗟𝗔𝗡𝗖𝗨 \ntor.\, 14. apr. 2026\, ob 10:00\nsre.\, 15. apr. 2026\, ob 10:00\npet.\, 17. apr. 2026\, ob 10:00 \nŠtihova dvorana\, 20\, 16* EUR \n* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *\nRežija: 𝗝𝗲𝗿𝗻𝗲𝗷 𝗟𝗼𝗿𝗲𝗻𝗰𝗶 \nIgrata: 𝗧𝗮𝗺𝗮𝗿𝗮 𝗔𝘃𝗴𝘂𝘀̌𝘁𝗶𝗻 in 𝗚𝗿𝗲𝗴𝗼𝗿 𝗭𝗼𝗿𝗰\nVokal: 𝗣𝗶𝗽𝗮 𝗟𝗼𝗿𝗲𝗻𝗰𝗶 in 𝗠𝗮𝗿𝗹𝗼 𝗖̌𝗿𝗻𝗮𝗰 \nAvtor glasbe in asistent režiserja: 𝗭̌𝗶𝗴𝗮 𝗛𝗿𝗲𝗻\nScenografija: 𝗕𝗿𝗮𝗻𝗸𝗼 𝗛𝗼𝗷𝗻𝗶𝗸\nKostumografija: 𝗕𝗲𝗹𝗶𝗻𝗱𝗮 𝗥𝗮𝗱𝘂𝗹𝗼𝘃𝗶𝗰́\n​​​​​​​Oblikovanje luči: 𝗝𝗲𝗿𝗻𝗲𝗷 𝗟𝗼𝗿𝗲𝗻𝗰𝗶\, 𝗕𝗿𝗮𝗻𝗸𝗼 𝗛𝗼𝗷𝗻𝗶𝗸 \nProdukcija: 𝗖𝗮𝗻𝗸𝗮𝗿𝗷𝗲𝘃 𝗱𝗼𝗺\n* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * \nMaturitetno branje 2026 \nRoman 𝑵𝒂 𝒌𝒍𝒂𝒏𝒄𝒖 Ivana Cankarja ima izrazite literarne lastnosti\, ki ga uvrščajo med temeljna dela slovenske moderne in socialno-psihološkega realizma. Njegova osrednja vrednost je v izjemno poglobljeni psihološki karakterizaciji likov\, predvsem matere in hčere Francke\, ki nista zgolj nosilki socialnega položaja\, temveč notranje razklani\, čustveno zapleteni osebnosti. Cankar z drobnimi\, pogosto simbolno obarvanimi detajli razkriva notranje stiske\, občutke krivde\, ponižanja in hrepenenja\, kar daje romanu velik čustveni in etični pomen. \nPomembna literarna odlika romana je tudi socialna kritičnost\, ki pa ni plakatna ali moralistično neposredna\, temveč subtilno vtkana v usode posameznikov. Revščina\, razredna neenakost in brezizhodnost malega človeka so prikazane kot sistemski problem\, ki razčloveča tako zatirane kot tudi tiste na oblasti. Klanec kot osrednji motiv deluje simbolno: predstavlja naporno\, skoraj nemogočo pot navzgor\, torej socialni vzpon\, ki ostaja večinoma neuresničljiv\, obenem pa tudi eksistencialno breme življenja. Posebna vrednost romana je Cankarjev slog\, ki združuje realistično pripovednost z izrazito liričnostjo. Jezik je zgoščen\, ritmičen\, pogosto metaforičen\, kar presega zgolj opisovanje zunanje stvarnosti in ustvarja močno razpoloženjsko atmosfero.\nPripovedni tempo je umirjen\, premišljen\, kar omogoča poglobljeno doživljanje notranjega sveta likov in poudarja občutek neizogibne usode. Roman odlikuje tudi etična in humanistična razsežnost. Cankar ne obsoja svojih likov\, temveč jih razume in sočutno spremlja\, pri čemer posebej izpostavlja materinsko žrtev kot eno temeljnih moralnih vrednot. Na klancu tako ni le socialni roman\, temveč tudi globoko pretresljivo literarno delo o dostojanstvu\, trpljenju in neuresničenem življenju\, ki svojo aktualnost ohranja tudi v sodobnem branju. \n*\n»𝑁𝑖𝑘𝑜𝑙𝑖 𝑗𝑖ℎ 𝑛𝑒 𝑑𝑜𝑖𝑑𝑒𝑚!«\, 𝑠𝑖 𝑗𝑒\n𝑚𝑖𝑠𝑙𝑖𝑙𝑎 (𝐹𝑟𝑎𝑛𝑐𝑘𝑎) 𝑖𝑛 𝑧𝑎𝑧𝑑𝑒𝑙𝑜\n𝑠𝑒 𝑗𝑖 𝑗𝑒\, 𝑑𝑎 𝑏𝑖 𝑗𝑖ℎ 𝑛𝑒 𝑑𝑜𝑠̌𝑙𝑎 𝑛𝑖𝑘𝑜𝑙𝑖\,\n𝑐̌𝑒 𝑏𝑖 𝑡𝑒𝑘𝑙𝑎 𝑧 𝑛𝑗𝑖𝑚𝑖 𝑑𝑜 𝑘𝑜𝑛𝑐𝑎\n𝑠𝑣𝑒𝑡𝑎 𝑖𝑛 𝑑𝑜 𝑘𝑜𝑛𝑐𝑎 𝑧̌𝑖𝑣𝑙𝑗𝑒𝑛𝑗𝑎.\n…\n– Jernej Lorenci \n* \nO ustvarjalcih: https://www.cd-cc.si/kultura/gledalisce-in-ples/na-klancu \nfoto: Peter Uhan / CD URL:https://kultura.media.si/event/ivan-cankar-na-klancu-ponovitve-2/ LOCATION:Cankarjev dom\, Prešernova cesta 10\, Ljubljana\, Osrednjeslovenska\, 1000\, Slovenia ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.media.si/wp-content/uploads/2026/04/mpro-retrieved-fb-photo-961186506279237_961186509612570-1775958342914.jpeg GEO:46.0507077;14.4983661 X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cankarjev dom Prešernova cesta 10 Ljubljana Osrednjeslovenska 1000 Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Prešernova cesta 10:geo:14.4983661,46.0507077 END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260414T100000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260414T130000 DTSTAMP:20260429T011834 CREATED:20260408T124115Z LAST-MODIFIED:20260408T124115Z UID:240145-1776160800-1776171600@kultura.media.si SUMMARY:Ivan Cankar: Na klancu #ponovitve DESCRIPTION:Ivan Cankar:\n𝗡𝗔 𝗞𝗟𝗔𝗡𝗖𝗨 \ntor.\, 14. apr. 2026\, ob 10:00\nsre.\, 15. apr. 2026\, ob 10:00\npet.\, 17. apr. 2026\, ob 10:00 \nŠtihova dvorana\, 20\, 16* EUR \n* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *\nRežija: 𝗝𝗲𝗿𝗻𝗲𝗷 𝗟𝗼𝗿𝗲𝗻𝗰𝗶 \nIgrata: 𝗧𝗮𝗺𝗮𝗿𝗮 𝗔𝘃𝗴𝘂𝘀̌𝘁𝗶𝗻 in 𝗚𝗿𝗲𝗴𝗼𝗿 𝗭𝗼𝗿𝗰\nVokal: 𝗣𝗶𝗽𝗮 𝗟𝗼𝗿𝗲𝗻𝗰𝗶 in 𝗠𝗮𝗿𝗹𝗼 𝗖̌𝗿𝗻𝗮𝗰 \nAvtor glasbe in asistent režiserja: 𝗭̌𝗶𝗴𝗮 𝗛𝗿𝗲𝗻\nScenografija: 𝗕𝗿𝗮𝗻𝗸𝗼 𝗛𝗼𝗷𝗻𝗶𝗸\nKostumografija: 𝗕𝗲𝗹𝗶𝗻𝗱𝗮 𝗥𝗮𝗱𝘂𝗹𝗼𝘃𝗶𝗰́\n​​​​​​​Oblikovanje luči: 𝗝𝗲𝗿𝗻𝗲𝗷 𝗟𝗼𝗿𝗲𝗻𝗰𝗶\, 𝗕𝗿𝗮𝗻𝗸𝗼 𝗛𝗼𝗷𝗻𝗶𝗸 \nProdukcija: 𝗖𝗮𝗻𝗸𝗮𝗿𝗷𝗲𝘃 𝗱𝗼𝗺\n* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * \nMaturitetno branje 2026 \nRoman 𝑵𝒂 𝒌𝒍𝒂𝒏𝒄𝒖 Ivana Cankarja ima izrazite literarne lastnosti\, ki ga uvrščajo med temeljna dela slovenske moderne in socialno-psihološkega realizma. Njegova osrednja vrednost je v izjemno poglobljeni psihološki karakterizaciji likov\, predvsem matere in hčere Francke\, ki nista zgolj nosilki socialnega položaja\, temveč notranje razklani\, čustveno zapleteni osebnosti. Cankar z drobnimi\, pogosto simbolno obarvanimi detajli razkriva notranje stiske\, občutke krivde\, ponižanja in hrepenenja\, kar daje romanu velik čustveni in etični pomen. \nPomembna literarna odlika romana je tudi socialna kritičnost\, ki pa ni plakatna ali moralistično neposredna\, temveč subtilno vtkana v usode posameznikov. Revščina\, razredna neenakost in brezizhodnost malega človeka so prikazane kot sistemski problem\, ki razčloveča tako zatirane kot tudi tiste na oblasti. Klanec kot osrednji motiv deluje simbolno: predstavlja naporno\, skoraj nemogočo pot navzgor\, torej socialni vzpon\, ki ostaja večinoma neuresničljiv\, obenem pa tudi eksistencialno breme življenja. Posebna vrednost romana je Cankarjev slog\, ki združuje realistično pripovednost z izrazito liričnostjo. Jezik je zgoščen\, ritmičen\, pogosto metaforičen\, kar presega zgolj opisovanje zunanje stvarnosti in ustvarja močno razpoloženjsko atmosfero.\nPripovedni tempo je umirjen\, premišljen\, kar omogoča poglobljeno doživljanje notranjega sveta likov in poudarja občutek neizogibne usode. Roman odlikuje tudi etična in humanistična razsežnost. Cankar ne obsoja svojih likov\, temveč jih razume in sočutno spremlja\, pri čemer posebej izpostavlja materinsko žrtev kot eno temeljnih moralnih vrednot. Na klancu tako ni le socialni roman\, temveč tudi globoko pretresljivo literarno delo o dostojanstvu\, trpljenju in neuresničenem življenju\, ki svojo aktualnost ohranja tudi v sodobnem branju. \n*\n»𝑁𝑖𝑘𝑜𝑙𝑖 𝑗𝑖ℎ 𝑛𝑒 𝑑𝑜𝑖𝑑𝑒𝑚!«\, 𝑠𝑖 𝑗𝑒\n𝑚𝑖𝑠𝑙𝑖𝑙𝑎 (𝐹𝑟𝑎𝑛𝑐𝑘𝑎) 𝑖𝑛 𝑧𝑎𝑧𝑑𝑒𝑙𝑜\n𝑠𝑒 𝑗𝑖 𝑗𝑒\, 𝑑𝑎 𝑏𝑖 𝑗𝑖ℎ 𝑛𝑒 𝑑𝑜𝑠̌𝑙𝑎 𝑛𝑖𝑘𝑜𝑙𝑖\,\n𝑐̌𝑒 𝑏𝑖 𝑡𝑒𝑘𝑙𝑎 𝑧 𝑛𝑗𝑖𝑚𝑖 𝑑𝑜 𝑘𝑜𝑛𝑐𝑎\n𝑠𝑣𝑒𝑡𝑎 𝑖𝑛 𝑑𝑜 𝑘𝑜𝑛𝑐𝑎 𝑧̌𝑖𝑣𝑙𝑗𝑒𝑛𝑗𝑎.\n…\n– Jernej Lorenci \n* \nO ustvarjalcih: https://www.cd-cc.si/kultura/gledalisce-in-ples/na-klancu \nfoto: Peter Uhan / CD URL:https://kultura.media.si/event/ivan-cankar-na-klancu-ponovitve/ LOCATION:Cankarjev dom\, Prešernova cesta 10\, Ljubljana\, Osrednjeslovenska\, 1000\, Slovenia ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.media.si/wp-content/uploads/2026/04/mpro-retrieved-fb-photo-961186506279237_961186509612570-1775652073456.jpeg GEO:46.0507077;14.4983661 X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cankarjev dom Prešernova cesta 10 Ljubljana Osrednjeslovenska 1000 Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Prešernova cesta 10:geo:14.4983661,46.0507077 END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260413T200000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260413T210000 DTSTAMP:20260429T011834 CREATED:20260408T124040Z LAST-MODIFIED:20260408T124040Z UID:240143-1776110400-1776114000@kultura.media.si SUMMARY:Simfonični orkester iz Vancouvra // Zlati abonma DESCRIPTION:#Zlatiabonma ✨ \nVabljeni k vpisu Zlatega abonmaja 2025/26! \n🔗 Več informacij in spletni nakup abonmaja: https://www.cd-cc.si/zlati-abonma\n………………………………………. \n𝟓. 𝐙𝐋𝐀𝐓𝐈 \n13. aprila 2026 \nSimfonični orkester iz Vancouvra\nDirigent: Otto Tausk\nSolistka: Arabella Steinbacher\, violina \nProgram:\nSamy Moussa\, Adgilis Deda: Himna za orkester (2024)\nSamuel Barber\, Koncert za violino in orkester\, op. 14\n*\nSergej Rahmaninov\, Simfonija št. 2 v e-molu\, op. 27 \nPrvič v zgodovini svojega obstoja se – s postankom v slovenski prestolnici – podaja na evropsko turnejo Simfonični orkester iz Vancouvra (1919)\, eden največjih kanadskih orkestrov in eden redkih v svetu z lastno glasbeno šolo. Z grammyem in junom nagrajeni že vrsto let uspešno deluje pod izjemnim umetniškim vodstvom na opernem in koncertnem podiju enako suverenega nizozemskega dirigenta Otta Tauska\, dobitnika prestižne nagrade De Olifant za svoj prispevek k umetnosti na Nizozemskem (2011).\nKot pravi ambasador svoje domovine je orkester za uvod izbral skladbo vrhunskega kanadskega skladatelja Samyja Moussa\, ki je iskrico navdiha našel v zasanjani Gruziji. Lepota in vznemirjenje Barberjevega koncerta bosta zazvenela v interpretaciji nemške zvezdnice Arabelle Steinbacher\, nekoč najmlajše varovanke slovite Ane Čumačenko\, danes pa avtorice impresivne\, večkrat nagrajene diskografije. Koncertni spored bo strnila razkošna\, iskrena in čustvena\, s patosom in viharnostjo prežeta simfonija Rahmaninova. \nGallusova dvorana\, 38\, 50\, 62\, 70\, EUR (34\, 45\, 57\, 65\, EUR)*\n* za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence \nGeneralni pokrovitelj Zlatega abonmaja: Mastercard \nUstanovitelj in glavni sofinancer kulturno-umetniškega programa Cankarjevega doma: Ministrstvo za kulturo URL:https://kultura.media.si/event/simfonicni-orkester-iz-vancouvra-zlati-abonma/ LOCATION:Cankarjev dom\, Prešernova cesta 10\, Ljubljana\, Osrednjeslovenska\, 1000\, Slovenia GEO:46.0507077;14.4983661 X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cankarjev dom Prešernova cesta 10 Ljubljana Osrednjeslovenska 1000 Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Prešernova cesta 10:geo:14.4983661,46.0507077 END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260413T190000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260413T200000 DTSTAMP:20260429T011834 CREATED:20260408T124017Z LAST-MODIFIED:20260408T124017Z UID:240140-1776106800-1776110400@kultura.media.si SUMMARY:Bled pred Bledom: Književnost iz zapora DESCRIPTION:Vabljeni na uvodni dogodek 58. mednarodnega pisateljskega srečanja. Na okrogli mizi bodo sodelovali turški pisatelj 𝐁𝐮𝐫𝐡𝐚𝐧 𝐒𝐨̈𝐧𝐦𝐞𝐳\, predsednik Mednarodnega PEN-a\, hrvaška avtorica in aktivistka 𝐋𝐮𝐢𝐳𝐚 𝐁𝐨𝐮𝐡𝐚𝐫𝐚𝐨𝐮𝐚 in 𝐆𝐞𝐫𝐦𝐚́𝐧 𝐑𝐨𝐣𝐚𝐬\, predsednik mednarodnega Odbora pisateljev in pisateljic za mir. V ospredju razprave bosta vloga literature ter odgovornost pisateljev in pisateljic v času globalnih kriz\, pri čemer bo poseben poudarek na ustvarjanju v razmerah omejene svobode in moči tam\, kjer so glasovi utišani. Pogovor bo moderirala pisateljica 𝐒𝐞𝐥𝐦𝐚 𝐒𝐤𝐞𝐧𝐝𝐞𝐫𝐨𝐯𝐢𝐜́\, predsednica Mladega PEN-a. \nUvodoma bo spregovorila dr. 𝐀𝐬𝐭𝐚 𝐕𝐫𝐞𝐜̌𝐤𝐨\, ministrica za kulturo Republike Slovenije. \nPogovor bo potekal v angleškem jeziku s simultanim prevajanjem v slovenščino. \nČastna pokroviteljica letošnjega srečanja je predsednica Državnega zbora mag. 𝐔𝐫𝐬̌𝐤𝐚 𝐊𝐥𝐚𝐤𝐨𝐜̌𝐚𝐫 𝐙𝐮𝐩𝐚𝐧𝐜̌𝐢𝐜̌. \n𝐒𝐞𝐥𝐦𝐚 𝐒𝐤𝐞𝐧𝐝𝐞𝐫𝐨𝐯𝐢𝐜́ (2001) je predsednica Mladega PEN-a. Pri 19 letih je kot najmlajša avtorica zmagala na Festivalu mlade literature Urška 2020. Njen kratkoprozni prvenec Zakaj molčiš\, Hava? je bil nominiran za različne nagrade in preveden v več jezikov. Leta 2024 je pri Cankarjevi založbi izšel njen romaneskni prvenec In če vsi pozabijo. \n𝐁𝐮𝐫𝐡𝐚𝐧 𝐒𝐨̈𝐧𝐦𝐞𝐳 (1965) je turški pisatelj kurdskega rodu\, predsednik PEN International. Sprva je pisal poezijo\, v izgnanstvu v Veliki Britaniji je začel tudi prozo. Napisal je šest romanov Sever (2009)\, Grehi in nedolžni (2011)\, Istanbul\, Istanbul (2015)\, Labirint (2018)\, Kamen in senca (2021)\, Ljubimci Franza K. Prevedeni so v kar dvainštirideset jezikov\, Istanbul\, Istanbul tudi v slovenščino. Sönmez se ob pisanju občasno ukvarja še s prevajanjem\, pisal pa je tudi za različne časopise ‒ med drugimi za The Guardian\, Der Spiegel in La Repubblico. Je član Hughes Halla in Trinity Collegea Univerze v Cam¬bridgeu\, predaval je na številnih univerzah. Je dobitnik nagrade Václav Havel (2017).\nLuiza Bouharaoua (1985) je hrvaška pisateljica ter vsestransko dejavna in angažirana ustvarjalka na področju kulture\, ustanoviteljica nevladne organizacije Scribonauti\, ki skrbi za umetniške programe za marginalizirane skupine\, predvsem otroke in mladostnike v otroških domovih ter odrasle v zaporih in kaznilnicah. Ali smo bili to mi (2025\, Cankarjeva založba) je njen prvenec\, za katerega je prejela več nagrad\, med njimi tudi SEP\, ki jo podeljujejo v sklopu festivala Vilenica. \n𝐆𝐞𝐫𝐦𝐚́𝐧 𝐑𝐨𝐣𝐚𝐬\, pesnik in pisatelj\, je bil rojen v Santiagu\, Čile. Od leta 2022 je predsednik Odbora pisateljev in pisateljic za mir pri Mednarodnem PEN. Med Pinochetovim režimom je bil zaprt in mučen\, nato izgnan iz Čila. Objavil je tri pesniške zbirke: María-María\, nagrajeno z nagrado Vittorio Bodini v Italiji\, El Árbol Quebrado s predgovorom velikega čilskega pesnika Raúla Zurite ter De amor y travesías\, ki je bila nedavno predstavljena na knjižnem sejmu v Buenos Airesu. Njegove pesmi so bile objavljene v antologijah v Kanadi\, Čilu\, Franciji\, Hondurasu\, Portoriku\, Srbiji\, Sloveniji\, Španiji in Urugvaju. Med letoma 1977 in 2017 je delal pri Organizaciji Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). \nKosovelova dvorana\, brezplačne vstopnice URL:https://kultura.media.si/event/bled-pred-bledom-knjizevnost-iz-zapora/ LOCATION:Cankarjev dom\, Prešernova cesta 10\, Ljubljana\, Osrednjeslovenska\, 1000\, Slovenia ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.media.si/wp-content/uploads/2026/04/mpro-retrieved-fb-photo-2013464245875973-1775652016026.jpeg GEO:46.0507077;14.4983661 X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cankarjev dom Prešernova cesta 10 Ljubljana Osrednjeslovenska 1000 Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Prešernova cesta 10:geo:14.4983661,46.0507077 END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260412T200000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260412T212000 DTSTAMP:20260429T011834 CREATED:20260412T014503Z LAST-MODIFIED:20260412T014503Z UID:241613-1776024000-1776028800@kultura.media.si SUMMARY:Varja Hrvatin: Stampedo DESCRIPTION:𝐒𝐓𝐀𝐌𝐏𝐄𝐃𝐎\nDokumentarno-interaktivna uprizoritev \n📅Ponovitvi: 11. in 12. aprila 2026 ob 20.00\n📍Štihova dvorana \nOpozorilo:\nV predstavi je uporabljena utripajoča svetloba z občasnimi močnejšimi bliski\,\nki lahko s postavitvijo in svetlobo povzroči občutek utesnjenosti. \n– – – – – – – – \nProjekt Stampedo razpira vprašanje pomena varnosti; kaj ta danes konkretno pomeni tako za posameznika kot za družbo. Ob obravnavi človeških stampedov vzpostavlja pravico do varnosti kot temeljno človeško pravico ter ob tem razgrinja vlogo države in pristojnih organov v njenem zagotavljanju. Projekt se tako osredotoča na finančni dejavnik kot glavni vzrok za človeške stampede ter predvsem razpira vrsto vprašanj\, ki segajo vse od malomarne razsežnosti kapitalizma\, ki zavoljo zaslužka tvega varnost človeškega življenja\, mimo razrednega razslojevanja in vprašanja finančne moči\, ki prevlada nad pravičnostjo in pravico\, vse do vprašanja odgovornosti do sebe in drugega ter iskanja pravice\, ki ji morda nikoli ne bo zadoščeno. Finančni kontekst (prosti vstopi\, akcijske ponudbe\, cenejše vstopnice itd.) vzame kot osnovo za naslavljanje pomena »hype-a«\, masovne panike\, kolektivne organizacije\, človeške vrednosti in njegove osnovne pravice do varnosti. Razpira vpogled v sodobno obliko bivanjskosti – neskončnega drvenja in hiperproduciranja – kako jima ubežati\, poiskati točko ustavitve\, umirjanja. Projekt se uprizoritveno osredotoča na kombiniranje dokumentarnega gradiva in interaktivnih postopkov ter skozi uporabo intermedijskih principov preigrava in preizprašuje razsežnosti gledališkega dogodka. \n– – – – – – – – \nAvtorica koncepta in scenarija uprizoritve: 𝐕𝐚𝐫𝐣𝐚 𝐇𝐫𝐯𝐚𝐭𝐢𝐧 \nAvtorji: 𝐕𝐚𝐫𝐣𝐚 𝐇𝐫𝐯𝐚𝐭𝐢𝐧\, 𝐀𝐣𝐝𝐚 𝐏𝐢𝐫𝐭𝐨𝐯𝐬̌𝐞𝐤\, 𝐙̌𝐢𝐯𝐚 𝐒𝐞𝐥𝐚𝐧\, 𝐌𝐢𝐫𝐚𝐧𝐝𝐚 𝐓𝐫𝐧𝐣𝐚𝐧𝐢𝐧\, 𝐄𝐯𝐚 𝐆𝐫𝐚𝐜̌𝐚𝐧𝐢𝐧\, 𝐔𝐫𝐬̌𝐚 𝐂̌𝐮𝐤\, 𝐉𝐮𝐫𝐢𝐣 𝐒𝐦𝐫𝐤𝐞\, 𝐆𝐚𝐬̌𝐩𝐞𝐫 𝐋𝐨𝐯𝐫𝐞𝐜\, 𝐋𝐞𝐚 𝐂𝐮𝐥𝐞𝐭𝐭𝐨\, 𝐄𝐧𝐚 𝐊𝐮𝐫𝐭𝐚𝐥𝐢𝐜́ in 𝐃𝐨𝐦𝐞𝐧 𝐋𝐮𝐬̌𝐢𝐧\nIgralke: 𝐀𝐣𝐝𝐚 𝐏𝐢𝐫𝐭𝐨𝐯𝐬̌𝐞𝐤\, 𝐙̌𝐢𝐯𝐚 𝐒𝐞𝐥𝐚𝐧 𝐢𝐧 𝐌𝐢𝐫𝐚𝐧𝐝𝐚 𝐓𝐫𝐧𝐣𝐚𝐧𝐢𝐧 \nRaziskovalna novinarka in strokovna sodelavka: 𝐄𝐯𝐚 𝐆𝐫𝐚𝐜̌𝐚𝐧𝐢𝐧\nOblikovalka videa in prostora: 𝐔𝐫𝐬̌𝐚 𝐂̌𝐮𝐤 – 𝐑𝐚𝐬𝐭𝐫𝐥𝐚𝐛\nProgramer in oblikovalec tehnične zasnove uprizoritve: 𝐉𝐮𝐫𝐢𝐣 𝐒𝐦𝐫𝐤𝐞\nAvtor glasbe in oblikovalec zvoka: 𝐆𝐚𝐬̌𝐩𝐞𝐫 𝐋𝐨𝐯𝐫𝐞𝐜\nKostumografka in oblikovalka projekcijskih površin: 𝐋𝐞𝐚 𝐂𝐮𝐥𝐞𝐭𝐭𝐨\nKoreografinja: 𝐄𝐧𝐚 𝐊𝐮𝐫𝐭𝐚𝐥𝐢𝐜́\nOblikovalec svetlobe: 𝐃𝐨𝐦𝐞𝐧 𝐋𝐮𝐬̌𝐢𝐧 \nProducentka: 𝐕𝐚𝐫𝐣𝐚 𝐇𝐫𝐯𝐚𝐭𝐢𝐧 | Koproducent: 𝐂𝐚𝐧𝐤𝐚𝐫𝐣𝐞𝐯 𝐝𝐨𝐦 \nFinančna podpora: 𝐌𝐢𝐧𝐢𝐬𝐭𝐫𝐬𝐭𝐯𝐨 𝐳𝐚 𝐤𝐮𝐥𝐭𝐮𝐫𝐨 𝐑𝐞𝐩𝐮𝐛𝐥𝐢𝐤𝐞 𝐒𝐥𝐨𝐯𝐞𝐧𝐢𝐣𝐞 in 𝐌𝐞𝐬𝐭𝐧𝐚 𝐨𝐛𝐜̌𝐢𝐧𝐚 𝐋𝐣𝐮𝐛𝐥𝐣𝐚𝐧𝐚\nSofinanciranje: 𝐄𝐯𝐫𝐨𝐩𝐬𝐤𝐚 𝐮𝐧𝐢𝐣𝐚 (𝐩𝐫𝐨𝐣𝐞𝐤𝐭 𝐃𝐢𝐠𝐢𝐭𝐚𝐥 𝐨𝐧 𝐒𝐭𝐚𝐠𝐞) \n𝘍𝘪𝘯𝘢𝘯𝘤𝘪𝘳𝘢𝘯𝘰 𝘴 𝘴𝘵𝘳𝘢𝘯𝘪 𝘌𝘷𝘳𝘰𝘱𝘴𝘬𝘦 𝘶𝘯𝘪𝘫𝘦. 𝘐𝘻𝘳𝘢𝘻̌𝘦𝘯𝘢 𝘴𝘵𝘢𝘭𝘪𝘴̌𝘤̌𝘢 𝘪𝘯 𝘮𝘯𝘦𝘯𝘫𝘢 𝘴𝘰 𝘻𝘨𝘰𝘭𝘫 𝘴𝘵𝘢𝘭𝘪𝘴̌𝘤̌𝘢 𝘪𝘯 𝘮𝘯𝘦𝘯𝘫𝘢 𝘢𝘷𝘵𝘰𝘳𝘫𝘦𝘷 𝘪𝘯 𝘯𝘪 𝘯𝘶𝘫𝘯𝘰\, 𝘥𝘢 𝘰𝘥𝘳𝘢𝘻̌𝘢𝘫𝘰 𝘴𝘵𝘢𝘭𝘪𝘴̌𝘤̌𝘢 𝘪𝘯 𝘮𝘯𝘦𝘯𝘫𝘢 𝘌𝘷𝘳𝘰𝘱𝘴𝘬𝘦 𝘶𝘯𝘪𝘫𝘦 𝘢𝘭𝘪 𝘱𝘳𝘰𝘫𝘦𝘬𝘵𝘢 𝘋𝘪𝘨𝘪𝘵𝘢𝘭 𝘰𝘯 𝘚𝘵𝘢𝘨𝘦. 𝘡𝘢𝘯𝘫𝘦 𝘯𝘦 𝘮𝘰𝘳𝘦𝘵𝘢 𝘣𝘪𝘵𝘪 𝘰𝘥𝘨𝘰𝘷𝘰𝘳𝘯𝘢 𝘯𝘪𝘵𝘪 𝘌𝘷𝘳𝘰𝘱𝘴𝘬𝘢 𝘶𝘯𝘪𝘫𝘢 𝘯𝘪𝘵𝘪 𝘱𝘳𝘰𝘫𝘦𝘬𝘵 𝘋𝘪𝘨𝘪𝘵𝘢𝘭 𝘰𝘯 𝘚𝘵𝘢𝘨𝘦. \nPosebna zahvala: INPLET d.o.o. (darovalec)\, Mirovni inštitut (podpornik)\, Urban d.o.o. (darovalec)\, JSKD (podpornik)\, Zala Jelenc\, Miha Turk\, Nejc Jezernik\, Eneja Štemberger in Mitja Kralj. \nFoto: Nada Žgank URL:https://kultura.media.si/event/varja-hrvatin-stampedo-7/ LOCATION:Cankarjev dom\, Prešernova cesta 10\, Ljubljana\, Osrednjeslovenska\, 1000\, Slovenia ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.media.si/wp-content/uploads/2026/04/mpro-retrieved-fb-photo-1284793267045234_1284793280378566-1775958300660.jpeg GEO:46.0507077;14.4983661 X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cankarjev dom Prešernova cesta 10 Ljubljana Osrednjeslovenska 1000 Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Prešernova cesta 10:geo:14.4983661,46.0507077 END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260412T200000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260412T212000 DTSTAMP:20260429T011834 CREATED:20260408T123924Z LAST-MODIFIED:20260408T123924Z UID:240134-1776024000-1776028800@kultura.media.si SUMMARY:Varja Hrvatin: Stampedo DESCRIPTION:𝐒𝐓𝐀𝐌𝐏𝐄𝐃𝐎\nDokumentarno-interaktivna uprizoritev \n📅Ponovitvi: 11. in 12. aprila 2026 ob 20.00\n📍Štihova dvorana \nOpozorilo:\nV predstavi je uporabljena utripajoča svetloba z občasnimi močnejšimi bliski\,\nki lahko s postavitvijo in svetlobo povzroči občutek utesnjenosti. \n– – – – – – – – \nProjekt Stampedo razpira vprašanje pomena varnosti; kaj ta danes konkretno pomeni tako za posameznika kot za družbo. Ob obravnavi človeških stampedov vzpostavlja pravico do varnosti kot temeljno človeško pravico ter ob tem razgrinja vlogo države in pristojnih organov v njenem zagotavljanju. Projekt se tako osredotoča na finančni dejavnik kot glavni vzrok za človeške stampede ter predvsem razpira vrsto vprašanj\, ki segajo vse od malomarne razsežnosti kapitalizma\, ki zavoljo zaslužka tvega varnost človeškega življenja\, mimo razrednega razslojevanja in vprašanja finančne moči\, ki prevlada nad pravičnostjo in pravico\, vse do vprašanja odgovornosti do sebe in drugega ter iskanja pravice\, ki ji morda nikoli ne bo zadoščeno. Finančni kontekst (prosti vstopi\, akcijske ponudbe\, cenejše vstopnice itd.) vzame kot osnovo za naslavljanje pomena »hype-a«\, masovne panike\, kolektivne organizacije\, človeške vrednosti in njegove osnovne pravice do varnosti. Razpira vpogled v sodobno obliko bivanjskosti – neskončnega drvenja in hiperproduciranja – kako jima ubežati\, poiskati točko ustavitve\, umirjanja. Projekt se uprizoritveno osredotoča na kombiniranje dokumentarnega gradiva in interaktivnih postopkov ter skozi uporabo intermedijskih principov preigrava in preizprašuje razsežnosti gledališkega dogodka. \n– – – – – – – – \nAvtorica koncepta in scenarija uprizoritve: 𝐕𝐚𝐫𝐣𝐚 𝐇𝐫𝐯𝐚𝐭𝐢𝐧 \nAvtorji: 𝐕𝐚𝐫𝐣𝐚 𝐇𝐫𝐯𝐚𝐭𝐢𝐧\, 𝐀𝐣𝐝𝐚 𝐏𝐢𝐫𝐭𝐨𝐯𝐬̌𝐞𝐤\, 𝐙̌𝐢𝐯𝐚 𝐒𝐞𝐥𝐚𝐧\, 𝐌𝐢𝐫𝐚𝐧𝐝𝐚 𝐓𝐫𝐧𝐣𝐚𝐧𝐢𝐧\, 𝐄𝐯𝐚 𝐆𝐫𝐚𝐜̌𝐚𝐧𝐢𝐧\, 𝐔𝐫𝐬̌𝐚 𝐂̌𝐮𝐤\, 𝐉𝐮𝐫𝐢𝐣 𝐒𝐦𝐫𝐤𝐞\, 𝐆𝐚𝐬̌𝐩𝐞𝐫 𝐋𝐨𝐯𝐫𝐞𝐜\, 𝐋𝐞𝐚 𝐂𝐮𝐥𝐞𝐭𝐭𝐨\, 𝐄𝐧𝐚 𝐊𝐮𝐫𝐭𝐚𝐥𝐢𝐜́ in 𝐃𝐨𝐦𝐞𝐧 𝐋𝐮𝐬̌𝐢𝐧\nIgralke: 𝐀𝐣𝐝𝐚 𝐏𝐢𝐫𝐭𝐨𝐯𝐬̌𝐞𝐤\, 𝐙̌𝐢𝐯𝐚 𝐒𝐞𝐥𝐚𝐧 𝐢𝐧 𝐌𝐢𝐫𝐚𝐧𝐝𝐚 𝐓𝐫𝐧𝐣𝐚𝐧𝐢𝐧 \nRaziskovalna novinarka in strokovna sodelavka: 𝐄𝐯𝐚 𝐆𝐫𝐚𝐜̌𝐚𝐧𝐢𝐧\nOblikovalka videa in prostora: 𝐔𝐫𝐬̌𝐚 𝐂̌𝐮𝐤 – 𝐑𝐚𝐬𝐭𝐫𝐥𝐚𝐛\nProgramer in oblikovalec tehnične zasnove uprizoritve: 𝐉𝐮𝐫𝐢𝐣 𝐒𝐦𝐫𝐤𝐞\nAvtor glasbe in oblikovalec zvoka: 𝐆𝐚𝐬̌𝐩𝐞𝐫 𝐋𝐨𝐯𝐫𝐞𝐜\nKostumografka in oblikovalka projekcijskih površin: 𝐋𝐞𝐚 𝐂𝐮𝐥𝐞𝐭𝐭𝐨\nKoreografinja: 𝐄𝐧𝐚 𝐊𝐮𝐫𝐭𝐚𝐥𝐢𝐜́\nOblikovalec svetlobe: 𝐃𝐨𝐦𝐞𝐧 𝐋𝐮𝐬̌𝐢𝐧 \nProducentka: 𝐕𝐚𝐫𝐣𝐚 𝐇𝐫𝐯𝐚𝐭𝐢𝐧 | Koproducent: 𝐂𝐚𝐧𝐤𝐚𝐫𝐣𝐞𝐯 𝐝𝐨𝐦 \nFinančna podpora: 𝐌𝐢𝐧𝐢𝐬𝐭𝐫𝐬𝐭𝐯𝐨 𝐳𝐚 𝐤𝐮𝐥𝐭𝐮𝐫𝐨 𝐑𝐞𝐩𝐮𝐛𝐥𝐢𝐤𝐞 𝐒𝐥𝐨𝐯𝐞𝐧𝐢𝐣𝐞 in 𝐌𝐞𝐬𝐭𝐧𝐚 𝐨𝐛𝐜̌𝐢𝐧𝐚 𝐋𝐣𝐮𝐛𝐥𝐣𝐚𝐧𝐚\nSofinanciranje: 𝐄𝐯𝐫𝐨𝐩𝐬𝐤𝐚 𝐮𝐧𝐢𝐣𝐚 (𝐩𝐫𝐨𝐣𝐞𝐤𝐭 𝐃𝐢𝐠𝐢𝐭𝐚𝐥 𝐨𝐧 𝐒𝐭𝐚𝐠𝐞) \n𝘍𝘪𝘯𝘢𝘯𝘤𝘪𝘳𝘢𝘯𝘰 𝘴 𝘴𝘵𝘳𝘢𝘯𝘪 𝘌𝘷𝘳𝘰𝘱𝘴𝘬𝘦 𝘶𝘯𝘪𝘫𝘦. 𝘐𝘻𝘳𝘢𝘻̌𝘦𝘯𝘢 𝘴𝘵𝘢𝘭𝘪𝘴̌𝘤̌𝘢 𝘪𝘯 𝘮𝘯𝘦𝘯𝘫𝘢 𝘴𝘰 𝘻𝘨𝘰𝘭𝘫 𝘴𝘵𝘢𝘭𝘪𝘴̌𝘤̌𝘢 𝘪𝘯 𝘮𝘯𝘦𝘯𝘫𝘢 𝘢𝘷𝘵𝘰𝘳𝘫𝘦𝘷 𝘪𝘯 𝘯𝘪 𝘯𝘶𝘫𝘯𝘰\, 𝘥𝘢 𝘰𝘥𝘳𝘢𝘻̌𝘢𝘫𝘰 𝘴𝘵𝘢𝘭𝘪𝘴̌𝘤̌𝘢 𝘪𝘯 𝘮𝘯𝘦𝘯𝘫𝘢 𝘌𝘷𝘳𝘰𝘱𝘴𝘬𝘦 𝘶𝘯𝘪𝘫𝘦 𝘢𝘭𝘪 𝘱𝘳𝘰𝘫𝘦𝘬𝘵𝘢 𝘋𝘪𝘨𝘪𝘵𝘢𝘭 𝘰𝘯 𝘚𝘵𝘢𝘨𝘦. 𝘡𝘢𝘯𝘫𝘦 𝘯𝘦 𝘮𝘰𝘳𝘦𝘵𝘢 𝘣𝘪𝘵𝘪 𝘰𝘥𝘨𝘰𝘷𝘰𝘳𝘯𝘢 𝘯𝘪𝘵𝘪 𝘌𝘷𝘳𝘰𝘱𝘴𝘬𝘢 𝘶𝘯𝘪𝘫𝘢 𝘯𝘪𝘵𝘪 𝘱𝘳𝘰𝘫𝘦𝘬𝘵 𝘋𝘪𝘨𝘪𝘵𝘢𝘭 𝘰𝘯 𝘚𝘵𝘢𝘨𝘦. \nPosebna zahvala: INPLET d.o.o. (darovalec)\, Mirovni inštitut (podpornik)\, Urban d.o.o. (darovalec)\, JSKD (podpornik)\, Zala Jelenc\, Miha Turk\, Nejc Jezernik\, Eneja Štemberger in Mitja Kralj. \nFoto: Nada Žgank URL:https://kultura.media.si/event/varja-hrvatin-stampedo-6/ LOCATION:Cankarjev dom\, Prešernova cesta 10\, Ljubljana\, Osrednjeslovenska\, 1000\, Slovenia ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.media.si/wp-content/uploads/2026/04/mpro-retrieved-fb-photo-1284793267045234_1284793280378566-1775651961993.jpeg GEO:46.0507077;14.4983661 X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cankarjev dom Prešernova cesta 10 Ljubljana Osrednjeslovenska 1000 Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Prešernova cesta 10:geo:14.4983661,46.0507077 END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260412T200000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260412T210000 DTSTAMP:20260429T011834 CREATED:20260408T123951Z LAST-MODIFIED:20260408T123951Z UID:240137-1776024000-1776027600@kultura.media.si SUMMARY:Jan Rozman: Mokra oprema DESCRIPTION:Trajanje: 50 minut \nOpozorilo: V predstavi so uporabljeni umetna megla\, laserski efekti ter lučni učinki utripajoče svetlobe in občasnih močnih bliskov. \nV odrskem šovu\, ki združuje stand-up\, Elona Muska in psihopolitiko Byung-Chul Hana\, se Jan Rozman – kot številni drugi moški v krizi – poda na pot samoodkrivanja. V svoji najnovejši predstavi se avtor sooča z vprašanjem: »Kaj je tisto v meni\, zaradi česar (si) nikoli nisem dovolj?« Bo lahko pravočasno zaustavil brnenje\, ki ga občuti v lastnem telesu\, ali pa bo naslednji prižig zaslona vnovič zagnal neustavljivo brzenje v črno luknjo razmišljanja o nezmožnosti (telesne) avtonomije? \nMokra oprema\, avtorski projekt Jana Rozmana\, s koreografsko intervencijo v format stand-upa preizprašuje avtonomijo teles v kapitalizmu nadzora.\nNadzorne naprave\, ki smo jih prostovoljno izbrali – naše pametne naprave – sledijo vsakemu našemu gibu\, glasu\, pogledu in dotiku. Algoritmi\, ki jih poganjajo\, so pri uresničevanju naših domnevnih želja postali boljši od nas samih. A hkrati uresničujejo tudi naše največje strahove. Tehnologija je totalna institucija\, ki jo nosimo v sebi; psihopolitični sistemi nagrajevanja in nadzora se odsevajo v somatskih procesih v tkivih\, organih\, telesu in nenazadnje v izvedbi performerja. \nV Mokri opremi\, ki po vzorcu ustavljenih terminov za strojno in programsko opremo označuje biološki računalnik\, se avtor sooči z razmerjem med »moči« in »morati«. Zanko\, ki nas usmerja v vedno več\, vedno bolje\, vedno bolj. Humor uporabi kot eno glavnih orodij za razkrivanje novih totalitarizmov\, telo pa si zamišlja kot milijardo pametnih naprav. Te morajo za uspešen nastop delovati usklajeno. Toda pod nenehnim elektrokemičnim tokom potrošniških želja je to telo morda manj svobodno in v večjih težavah\, kot se zdi na prvi pogled. \nUmetniško vodenje\, režija in koreografija:\nJan Rozman\nIzvedba: Jan Rozman\nBesedilo: Metod Zupan\, Jan Rozman\nScenografija: Dan Pikalo\nVideo & laser: Miha Možina\nGlasba: Veronika Černe\nGrafično oblikovanje: Gregor Kocjančič\nKostumografija: Andrej Vrhovnik\nOblikovanje svetlobe: Aljaž Zaletel\nDramaturgija: Jaka Smerkolj Simoneti\nIzvršna produkcija: Luka T. Zagoričnik \nProdukcija: Emanat\nKoprodukcija: Cankarjev dom\, Pan-Adria\nFinanciranje: Mestna občina Ljubljana\, Ministrstvo za kulturo RS \nPredstava Mokra oprema Jana Rozmana je izbrana produkcija mreže Pan-Adria v sezoni 2025/26. \nPartnerji mreže so: En–Knap\, Ljubljana (SI) / SNG Nova Gorica (SI) / Flota\, Murska Sobota (SI) / Hrvaški kulturni dom na Sušaku\, Reka (HR) / Zagrebški plesni center\, Zagreb (HR) / Mediteranski plesni center\, Svetvinčenat (HR) / Artisti Associati\, Gorica (IT) / Fundacija mestnih gledališč Vicenze (IT) URL:https://kultura.media.si/event/jan-rozman-mokra-oprema-7/ LOCATION:Cankarjev dom\, Prešernova cesta 10\, Ljubljana\, Osrednjeslovenska\, 1000\, Slovenia ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.media.si/wp-content/uploads/2026/04/mpro-retrieved-fb-photo-1776345726365440_1776345729698773-1775651988650.jpeg GEO:46.0507077;14.4983661 X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cankarjev dom Prešernova cesta 10 Ljubljana Osrednjeslovenska 1000 Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Prešernova cesta 10:geo:14.4983661,46.0507077 END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260411T200000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260411T212000 DTSTAMP:20260429T011834 CREATED:20260408T123826Z LAST-MODIFIED:20260408T123826Z UID:240131-1775937600-1775942400@kultura.media.si SUMMARY:Varja Hrvatin: Stampedo DESCRIPTION:𝐒𝐓𝐀𝐌𝐏𝐄𝐃𝐎\nDokumentarno-interaktivna uprizoritev \n📅Ponovitvi: 11. in 12. aprila 2026 ob 20.00\n📍Štihova dvorana \nOpozorilo:\nV predstavi je uporabljena utripajoča svetloba z občasnimi močnejšimi bliski\,\nki lahko s postavitvijo in svetlobo povzroči občutek utesnjenosti. \n– – – – – – – – \nProjekt Stampedo razpira vprašanje pomena varnosti; kaj ta danes konkretno pomeni tako za posameznika kot za družbo. Ob obravnavi človeških stampedov vzpostavlja pravico do varnosti kot temeljno človeško pravico ter ob tem razgrinja vlogo države in pristojnih organov v njenem zagotavljanju. Projekt se tako osredotoča na finančni dejavnik kot glavni vzrok za človeške stampede ter predvsem razpira vrsto vprašanj\, ki segajo vse od malomarne razsežnosti kapitalizma\, ki zavoljo zaslužka tvega varnost človeškega življenja\, mimo razrednega razslojevanja in vprašanja finančne moči\, ki prevlada nad pravičnostjo in pravico\, vse do vprašanja odgovornosti do sebe in drugega ter iskanja pravice\, ki ji morda nikoli ne bo zadoščeno. Finančni kontekst (prosti vstopi\, akcijske ponudbe\, cenejše vstopnice itd.) vzame kot osnovo za naslavljanje pomena »hype-a«\, masovne panike\, kolektivne organizacije\, človeške vrednosti in njegove osnovne pravice do varnosti. Razpira vpogled v sodobno obliko bivanjskosti – neskončnega drvenja in hiperproduciranja – kako jima ubežati\, poiskati točko ustavitve\, umirjanja. Projekt se uprizoritveno osredotoča na kombiniranje dokumentarnega gradiva in interaktivnih postopkov ter skozi uporabo intermedijskih principov preigrava in preizprašuje razsežnosti gledališkega dogodka. \n– – – – – – – – \nAvtorica koncepta in scenarija uprizoritve: 𝐕𝐚𝐫𝐣𝐚 𝐇𝐫𝐯𝐚𝐭𝐢𝐧 \nAvtorji: 𝐕𝐚𝐫𝐣𝐚 𝐇𝐫𝐯𝐚𝐭𝐢𝐧\, 𝐀𝐣𝐝𝐚 𝐏𝐢𝐫𝐭𝐨𝐯𝐬̌𝐞𝐤\, 𝐙̌𝐢𝐯𝐚 𝐒𝐞𝐥𝐚𝐧\, 𝐌𝐢𝐫𝐚𝐧𝐝𝐚 𝐓𝐫𝐧𝐣𝐚𝐧𝐢𝐧\, 𝐄𝐯𝐚 𝐆𝐫𝐚𝐜̌𝐚𝐧𝐢𝐧\, 𝐔𝐫𝐬̌𝐚 𝐂̌𝐮𝐤\, 𝐉𝐮𝐫𝐢𝐣 𝐒𝐦𝐫𝐤𝐞\, 𝐆𝐚𝐬̌𝐩𝐞𝐫 𝐋𝐨𝐯𝐫𝐞𝐜\, 𝐋𝐞𝐚 𝐂𝐮𝐥𝐞𝐭𝐭𝐨\, 𝐄𝐧𝐚 𝐊𝐮𝐫𝐭𝐚𝐥𝐢𝐜́ in 𝐃𝐨𝐦𝐞𝐧 𝐋𝐮𝐬̌𝐢𝐧\nIgralke: 𝐀𝐣𝐝𝐚 𝐏𝐢𝐫𝐭𝐨𝐯𝐬̌𝐞𝐤\, 𝐙̌𝐢𝐯𝐚 𝐒𝐞𝐥𝐚𝐧 𝐢𝐧 𝐌𝐢𝐫𝐚𝐧𝐝𝐚 𝐓𝐫𝐧𝐣𝐚𝐧𝐢𝐧 \nRaziskovalna novinarka in strokovna sodelavka: 𝐄𝐯𝐚 𝐆𝐫𝐚𝐜̌𝐚𝐧𝐢𝐧\nOblikovalka videa in prostora: 𝐔𝐫𝐬̌𝐚 𝐂̌𝐮𝐤 – 𝐑𝐚𝐬𝐭𝐫𝐥𝐚𝐛\nProgramer in oblikovalec tehnične zasnove uprizoritve: 𝐉𝐮𝐫𝐢𝐣 𝐒𝐦𝐫𝐤𝐞\nAvtor glasbe in oblikovalec zvoka: 𝐆𝐚𝐬̌𝐩𝐞𝐫 𝐋𝐨𝐯𝐫𝐞𝐜\nKostumografka in oblikovalka projekcijskih površin: 𝐋𝐞𝐚 𝐂𝐮𝐥𝐞𝐭𝐭𝐨\nKoreografinja: 𝐄𝐧𝐚 𝐊𝐮𝐫𝐭𝐚𝐥𝐢𝐜́\nOblikovalec svetlobe: 𝐃𝐨𝐦𝐞𝐧 𝐋𝐮𝐬̌𝐢𝐧 \nProducentka: 𝐕𝐚𝐫𝐣𝐚 𝐇𝐫𝐯𝐚𝐭𝐢𝐧 | Koproducent: 𝐂𝐚𝐧𝐤𝐚𝐫𝐣𝐞𝐯 𝐝𝐨𝐦 \nFinančna podpora: 𝐌𝐢𝐧𝐢𝐬𝐭𝐫𝐬𝐭𝐯𝐨 𝐳𝐚 𝐤𝐮𝐥𝐭𝐮𝐫𝐨 𝐑𝐞𝐩𝐮𝐛𝐥𝐢𝐤𝐞 𝐒𝐥𝐨𝐯𝐞𝐧𝐢𝐣𝐞 in 𝐌𝐞𝐬𝐭𝐧𝐚 𝐨𝐛𝐜̌𝐢𝐧𝐚 𝐋𝐣𝐮𝐛𝐥𝐣𝐚𝐧𝐚\nSofinanciranje: 𝐄𝐯𝐫𝐨𝐩𝐬𝐤𝐚 𝐮𝐧𝐢𝐣𝐚 (𝐩𝐫𝐨𝐣𝐞𝐤𝐭 𝐃𝐢𝐠𝐢𝐭𝐚𝐥 𝐨𝐧 𝐒𝐭𝐚𝐠𝐞) \n𝘍𝘪𝘯𝘢𝘯𝘤𝘪𝘳𝘢𝘯𝘰 𝘴 𝘴𝘵𝘳𝘢𝘯𝘪 𝘌𝘷𝘳𝘰𝘱𝘴𝘬𝘦 𝘶𝘯𝘪𝘫𝘦. 𝘐𝘻𝘳𝘢𝘻̌𝘦𝘯𝘢 𝘴𝘵𝘢𝘭𝘪𝘴̌𝘤̌𝘢 𝘪𝘯 𝘮𝘯𝘦𝘯𝘫𝘢 𝘴𝘰 𝘻𝘨𝘰𝘭𝘫 𝘴𝘵𝘢𝘭𝘪𝘴̌𝘤̌𝘢 𝘪𝘯 𝘮𝘯𝘦𝘯𝘫𝘢 𝘢𝘷𝘵𝘰𝘳𝘫𝘦𝘷 𝘪𝘯 𝘯𝘪 𝘯𝘶𝘫𝘯𝘰\, 𝘥𝘢 𝘰𝘥𝘳𝘢𝘻̌𝘢𝘫𝘰 𝘴𝘵𝘢𝘭𝘪𝘴̌𝘤̌𝘢 𝘪𝘯 𝘮𝘯𝘦𝘯𝘫𝘢 𝘌𝘷𝘳𝘰𝘱𝘴𝘬𝘦 𝘶𝘯𝘪𝘫𝘦 𝘢𝘭𝘪 𝘱𝘳𝘰𝘫𝘦𝘬𝘵𝘢 𝘋𝘪𝘨𝘪𝘵𝘢𝘭 𝘰𝘯 𝘚𝘵𝘢𝘨𝘦. 𝘡𝘢𝘯𝘫𝘦 𝘯𝘦 𝘮𝘰𝘳𝘦𝘵𝘢 𝘣𝘪𝘵𝘪 𝘰𝘥𝘨𝘰𝘷𝘰𝘳𝘯𝘢 𝘯𝘪𝘵𝘪 𝘌𝘷𝘳𝘰𝘱𝘴𝘬𝘢 𝘶𝘯𝘪𝘫𝘢 𝘯𝘪𝘵𝘪 𝘱𝘳𝘰𝘫𝘦𝘬𝘵 𝘋𝘪𝘨𝘪𝘵𝘢𝘭 𝘰𝘯 𝘚𝘵𝘢𝘨𝘦. \nPosebna zahvala: INPLET d.o.o. (darovalec)\, Mirovni inštitut (podpornik)\, Urban d.o.o. (darovalec)\, JSKD (podpornik)\, Zala Jelenc\, Miha Turk\, Nejc Jezernik\, Eneja Štemberger in Mitja Kralj. \nFoto: Nada Žgank URL:https://kultura.media.si/event/varja-hrvatin-stampedo-5/ LOCATION:Cankarjev dom\, Prešernova cesta 10\, Ljubljana\, Osrednjeslovenska\, 1000\, Slovenia ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.media.si/wp-content/uploads/2026/04/mpro-retrieved-fb-photo-1284793267045234_1284793273711900-1775651903867.jpeg GEO:46.0507077;14.4983661 X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cankarjev dom Prešernova cesta 10 Ljubljana Osrednjeslovenska 1000 Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Prešernova cesta 10:geo:14.4983661,46.0507077 END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260411T190000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260411T200000 DTSTAMP:20260429T011834 CREATED:20260408T123756Z LAST-MODIFIED:20260408T123756Z UID:240128-1775934000-1775937600@kultura.media.si SUMMARY:Mi2 v Cankarjevem domu // Akustična turneja Natur(i) // 11. 4. DESCRIPTION:Mi2 se umirjajo in obračajo v intimo. Po dinamičnem jubilejnem letu\, v katerem so praznovali trideset let delovanja z neponovljivim koncertom v razprodani dvorani Stožice\, izdali tri nove skladbe in stali na številnih drugih odrih po Sloveniji\, bodo prihodnje leto izklopili elektriko – Mi2 za leto 2026 napovedujejo obsežno akustično turnejo Natur(i)\, v sklopu katere bodo koncertirali tudi v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. \nČeprav tudi tako že vrsto let polnijo dvorane in prizorišča po vsej Sloveniji\, Mi2 za leto 2026 pripravljajo osveženo akustično zgodbo. Za turnejo Natur(i) bodo Mi2 prevetrili svoj akustični koncertni program. Poleg njihovih že skoraj ponarodelih uspešnic bo poudarek tudi na redko izvajanih skladbah\, ki jih sicer pogrešamo v njihovem standardnem repertoarju. Nastopili bodo v razširjeni zasedbi – na odru se jim bosta pridružila tolkalec Blaž Celarec in pihalna sekcija pod vodstvom Anžeta Zaveršnika\, zaradi česar bo kar nekaj skladb temeljito prearanžiranih. \nKljub malce bolj umirjeni obliki so akustični koncerti skupine Mi2 prava posebnost in izkušnja; poleg glasbe sta na njih v ospredju tudi pristnejši stik z občinstvom ter možnost za več interakcije\, medklicev in neposrednega humorja. Ne glede na umirjeno noto pa se energija s trajanjem koncerta stopnjuje in prav nikoli do zdaj se še ni zgodilo\, da bi obiskovalci konec koncerta pričakali sede. \n𝐺𝑎𝑙𝑙𝑢𝑠𝑜𝑣𝑎 𝑑𝑣𝑜𝑟𝑎𝑛𝑎 \n𝑃𝑟𝑒𝑑𝑝𝑟𝑜𝑑𝑎𝑗𝑛𝑎 𝑐𝑒𝑛𝑎 𝑑𝑜 1. 1. 2026:\n38\, 34\, 28\, 24 𝐸𝑈𝑅\n*35\, *31\, *25\, *20 𝐸𝑈𝑅 \n𝑃𝑜 1. 1. 2026 𝑣 𝑟𝑒𝑑𝑛𝑖 𝑝𝑟𝑜𝑑𝑎𝑗𝑖:\n43\, 38\, 32\, 28 𝐸𝑈𝑅\n*38\, *34\, *28\, *24 𝐸𝑈𝑅 \n*𝑧𝑎 𝑚𝑙𝑎𝑗𝑠̌𝑒 𝑜𝑑 25 𝑖𝑛 𝑠𝑡𝑎𝑟𝑒𝑗𝑠̌𝑒 𝑜𝑑 65 𝑙𝑒𝑡 𝑡𝑒𝑟 𝑢𝑝𝑜𝑘𝑜𝑗𝑒𝑛𝑐𝑒 URL:https://kultura.media.si/event/mi2-v-cankarjevem-domu-akusticna-turneja-naturi-11-4/ LOCATION:Cankarjev dom\, Prešernova cesta 10\, Ljubljana\, Osrednjeslovenska\, 1000\, Slovenia ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.media.si/wp-content/uploads/2026/04/mpro-retrieved-fb-photo-1491360218589034-1775651873892.jpeg GEO:46.0507077;14.4983661 X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cankarjev dom Prešernova cesta 10 Ljubljana Osrednjeslovenska 1000 Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Prešernova cesta 10:geo:14.4983661,46.0507077 END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260410T193000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260410T203000 DTSTAMP:20260429T011834 CREATED:20260408T123729Z LAST-MODIFIED:20260408T123729Z UID:240125-1775849400-1775853000@kultura.media.si SUMMARY:Letni koncert: Simfonični orkester Akademije za glasbo UL DESCRIPTION:𝐒𝐢𝐦𝐟𝐨𝐧𝐢𝐜̌𝐧𝐢 𝐨𝐫𝐤𝐞𝐬𝐭𝐞𝐫 𝐀𝐤𝐚𝐝𝐞𝐦𝐢𝐣𝐞 𝐳𝐚 𝐠𝐥𝐚𝐬𝐛𝐨 𝐔𝐧𝐢𝐯𝐞𝐫𝐳𝐞 𝐯 𝐋𝐣𝐮𝐛𝐥𝐣𝐚𝐧𝐢\nDirigent: asist. Iztok Kocen\nSolistka: Neža Tovšak\, klavir (mentor: prof. Ruben Dalibaltayan) \nSpored:\nE. Ostanek\, Strmina (praizvedba)\nS. Prokofjev\, Koncert za klavir in orkester št. 1 v Des-duru\, op. 10\n*\nP. I. Čajkovski\, Simfonija št. 5 v e-molu\, op. 64 \nTrajanje: predvidoma 1 uro in 40 minut z odmorom \nSimfonični orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani bo pod vodstvom asistenta Iztoka Kocena 10. aprila 2026 ob 19.30 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma predstavil koncertni program\, ki povezuje sodobno slovensko ustvarjalnost\, solistično virtuoznost in veliko simfonično tradicijo. Večer bo odprla krstna izvedba skladbe Strmina mlade slovenske skladateljice Eve Ostanek\, študentke Akademije za glasbo UL. Nabit z mladostno energijo je tudi Koncert za klavir in orkester št. 1 Sergeja Prokofjeva\, ki ga je skladatelj napisal na začetku svoje ustvarjalne poti. V delu\, ki slovi po živahnih ritmih\, ostrih kontrastih in bleščečem klavirskem zvenu\, bo kot solistka nastopila Neža Tovšak. Večer bo sklenila dramatična mojstrovina Petra Iljiča Čajkovskega – Simfonija št. 5 v e-molu. \nfoto: Otton Zajec URL:https://kultura.media.si/event/letni-koncert-simfonicni-orkester-akademije-za-glasbo-ul/ LOCATION:Cankarjev dom\, Prešernova cesta 10\, Ljubljana\, Osrednjeslovenska\, 1000\, Slovenia ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://kultura.media.si/wp-content/uploads/2026/04/mpro-retrieved-fb-photo-1975943610007990-1775651846878.jpeg GEO:46.0507077;14.4983661 X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cankarjev dom Prešernova cesta 10 Ljubljana Osrednjeslovenska 1000 Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Prešernova cesta 10:geo:14.4983661,46.0507077 END:VEVENT END:VCALENDAR