

๐๐ฎ๐ธ๐ฬ๐ป๐ฒ ๐๐ผ ๐๐น๐ผ๐ด๐ฎ ๐๐บ๐ฒ๐๐ป๐ถ๐ธ๐ฎ, ๐บ๐ฎ๐๐ฒ๐ฟ๐ถ๐ฎ๐น๐ป๐ผ๐๐ ๐๐น๐ถ๐ธ๐ฒ ๐ถ๐ป ๐ฝ๐ฒ๐ฟ๐ฐ๐ฒ๐ฝ๐ฐ๐ถ๐ท๐ฎ ๐ ๐ฑ๐ถ๐ด๐ถ๐๐ฎ๐น๐ป๐ถ ๐ฑ๐ผ๐ฏ๐ถ? ๐๐ฎ๐ท ๐ฝ๐ผ๐บ๐ฒ๐ป๐ถ ๐ฎ๐๐๐ผ๐ฟ๐๐๐๐ผ, ๐ธ๐ผ ๐๐น๐ถ๐ธ๐ผ ๐ด๐ฒ๐ป๐ฒ๐ฟ๐ถ๐ฟ๐ฎ ๐ฎ๐น๐ด๐ผ๐ฟ๐ถ๐๐ฒ๐บ?
๐๐ข๐ป๐ด๐ต๐ข๐ท๐ข ๐๐ข๐ท๐ฐ๐ณ๐ช๐ฏ๐ข ๐๐ข๐ฃ๐ช๐คฬ๐ข ๐๐ฅ ๐ด๐ญ๐ช๐ฌ๐ฆ ๐ฌ๐ฐ๐ต ๐ป๐ข๐ป๐ฏ๐ข๐ท๐ฏ๐ฆ๐จ๐ข ๐ฐ๐ฃ๐ซ๐ฆ๐ฌ๐ต๐ข ๐ฌ ๐ด๐ญ๐ช๐ฌ๐ช ๐ฌ๐ฐ๐ต ๐ข๐ญ๐จ๐ฐ๐ณ๐ช๐ต๐ฎ๐ช๐คฬ๐ฏ๐ฆ๐ฎ๐ถ ๐ฅ๐ฐ๐จ๐ฐ๐ฅ๐ฌ๐ถ
Vabimo vas na odprtje razstave Davorina Babiฤa z naslovom ๐ข๐ฑ ๐๐น๐ถ๐ธ๐ฒ ๐ธ๐ผ๐ ๐๐ฎ๐๐ป๐ฎ๐๐ป๐ฒ๐ด๐ฎ ๐ผ๐ฏ๐ท๐ฒ๐ธ๐๐ฎ ๐ธ ๐๐น๐ถ๐ธ๐ถ ๐ธ๐ผ๐ ๐ฎ๐น๐ด๐ผ๐ฟ๐ถ๐๐บ๐ถ๐ฐฬ๐ป๐ฒ๐บ๐ ๐ฑ๐ผ๐ด๐ผ๐ฑ๐ธ๐:
๐
๐ ๐๐ฟ๐ฒ๐ฑ๐ผ, ๐ฑ. ๐ป๐ผ๐๐ฒ๐บ๐ฏ๐ฟ๐ฎ,
๐ ๐ผ๐ฏ ๐ญ๐ด. ๐๐ฟ๐ถ,
๐ ๐ ๐ด๐ฎ๐น๐ฒ๐ฟ๐ถ๐ท๐ถ ๐๐ฒ๐น๐ฎ๐๐๐ธ๐ฒ๐ด๐ฎ ๐ฑ๐ผ๐บ๐ฎ ๐ง๐ฟ๐ฏ๐ผ๐๐น๐ท๐ฒ.
Razstavo si lahko gledate ๐ฑ๐ผ ๐ฎ๐ฏ. ๐ป๐ผ๐๐ฒ๐บ๐ฏ๐ฟ๐ฎ:
๐ ob ฤetrtkih med 17.00 in 18.00,
๐ ob petkih, sobotah in nedeljah med 16.00 in 19.00.
โ V petek, 7. novembra, ogled razstave ne bo mogoฤ.
๐ข ๐ฟ๐ฎ๐๐๐๐ฎ๐๐ถ:
Razstava Od slike kot zaznavnega objekta k sliki kot algoritmiฤnemu dogodku raziskuje premik v razumevanju in ustvarjanju podob v dobi algoritmov. Tradicionalno razumljena slika je bila vezana na materialno podobo, zaznavno povrลกino, skozi katero je umetnik posredoval svojo izkuลกnjo sveta. Danes pa postaja slika dinamiฤen proces โ dogodek, ki nastaja v interakciji med podatki, algoritmi in gledalcem.
Osrednji poudarek razstave je generativna algoritmiฤna grafika, pri kateri umetniลกko delo ni veฤ statiฤen rezultat, temveฤ nenehno spreminjajoฤ se sistem. Ustvarjalci tovrstne grafike uporabljajo raฤunalniลกke algoritme in proceduralne metode za ustvarjanje vizualnih oblik, ki se razvijajo samostojno, odzivajo na okolje ali nastajajo v realnem ฤasu.
๐ข ๐ฎ๐๐๐ผ๐ฟ๐ท๐:
Davorin Babiฤ, rojen 1968, je uฤitelj veฤ strokovnoteoretiฤnih predmetov medijske produkcije na Srednji medijski in grafiฤni ลกoli Ljubljana. Mednje sodijo medijsko oblikovanje, kreativno kodiranje in programiranje digitalnih medijev. Avtor kreativno kodiranje dojema kot izkustveno dejavnost, ki zahteva kreativno in kritiฤno miลกljenje, in ga povezuje po eni strani s pragmatizmom in logiko, po drugi pa z umetnostjo in ustvarjalnostjo. Pri kreativnem kodiranju se sreฤata samoizraลพanje in logika ter skupaj tvorita edinstveno obliko sodobne umetnosti, pri kateri je izraznost pomembnejลกa od funkcije. V svojih delih skuลกa avtor prikazati vzajemni odnos med surovo programsko kodo v doloฤenem razvojnem okolju in njenim produktom โ ploskovnim digitalnim generativnim podobotvorjem.