Zgodba o Šimnu Sirotniku

Ivan Cankar
ZGODBA O ŠIMNU SIROTNIKU
V sklopu BiTeatra, platforme mladih gledaliških ustvarjalcev
15+

Avtorja priredbe: Jernej Potočan, Brina Jenček
Režiser: Jernej Potočan
Dramaturginja: Brina Jenček
Scenograf: Dan Pikalo
Kostumografka: Nika Dolgan
Avtorja glasbe in izbor glasbe: Filip Šebšajevič, Jernej Potočan
Oblikovalec svetlobe: Domen Lušin
Lektorica: Irena Androjna Mencinger
Asistent režiserja: Filip Mramor
Asistentka scenografa: Dea Beatovikj
Lutkovna tehnologinja: Zala Kalan
Fotograf: Gregor Gobec

Igrajo: Miha Arh, Polonca Kores, Jure Lajovic in Filip Šebšajevič k. g.

Vodja predstave in oblikovalec zvoka: Stanislav Božanić
Producentka: Katra Petriček
Lučno vodstvo: Klemen Sašek
Scenski tehnik: Slobodan Ilić
Vodja delavnic: Zoran Srdić
Izdelava scene, lutk, rekvizitov in kostumov: David Klemenčič, Zala Kalan

Cankarjev junak Šimen Sirotnik je delavec, ki je vse življenje delal za dobrobit drugih in se ob koncu življenja, izmučen in odpisan, odpravi na poslednji križev pot po krajinah sistemske ignorance. Lepega dne, ko ga odpustijo, se – v nasprotju z njegovim politično bolj osveščenim literarnim »bratom dvojčkom«, Hlapcem Jernejem – odzove s sprijaznjenjem. Kljub temu da Šimen Sirotnik ne išče svoje pravice, se v iskanju zadnjega ležišča zatakne v kolesje birokracije, ki mu onemogoča izpolnitev zadnje želje.

Utopljen v močvirju birokracije glavni junak postane žrtev hladnih obrazov institucij, ki so izgubile stik z etiko in postale same sebi namen: uradniki, župani, stanodajalci in direktorji ga prekladajo kot nezaželeno pošiljko – vsak zase formalno brez krivde, skupaj pa smrtonosno učinkoviti. V družbi, kjer vsi socialni servisi odpovejo in se solidarnost omeji na birokracijo, vznikne Šimnova kalvarija.

Cankar v zgodbi raziskuje, kaj se zgodi s človekom, ko njegovo delo ne prinaša več dobička. Ta groteskna farsa o neuporabnosti in družbenih mehanizmih izključevanja na naš vsakdan pogleda z zvrhano mero pronicljive satire ter zarisuje svet, v katerem odpisani nimajo več kam, medtem ko spomeniki rastejo kot gobe po dežju.

Šimna Sirotnika in njegovo kalvarijo bo predstava obudila od mrtvih v Kulturnici LGL, ki bo s predstavo postala depo pozabljenih življenj, katerim bodo v jeziku objektnega gledališča telesa posodili zavrženi in neuporabni predmeti, priklicani nazaj s smetišča zgodovine.

Za strokovno pomoč pri uprizoritvi se iskreno zahvaljujemo Hani Radilovič in Goranu Lukiću iz Delavske svetovalnice, doc. dr. Ani Kralj s Pedagoške fakultete v Ljubljani ter vsem sogovorcem na posnetkih, članom Delavske svetovalnice, ki so bili pripravljeni z nami deliti svoje zgodbe in izkušnje.