Tomoki Sanders // Cankarjevi torki

Tomoki Sanders, tenor saksofon, elektronika; Ian Finkelstein, klaviature; Paul Johnson, bas; Christian Napoleon, bobni

Nekega septembrskega torka v Coltranovem letu je obiskovalce newyorškega kluba ShapeShifter’s Lab prevel nenavaden občutek, kot bi se čas prepognil sam vase. Na odru so stali sinovi jazzovskega panteona, saksofonista Tomoki Sanders in Ravi Coltrane pa basist Matthew Garrison ter s svojim igranjem v danem trenutku prepletali preteklost in prihodnost hkrati. Obdarjeni z glasbenim genom so se zapisali zapuščino avantgardnega izraza prenašati naprej – z enakimi inštrumenti, kot so ga pred šestdesetimi leti izumljali njihovi očetje. Ne le da so se njihovi starši poznali, v nekem trenutku so bili njihovi očetje (in mati) Pharoah Sanders, John in Alice Coltrane ter Jimmy Garrison celo člani istega banda – zadnje zasedbe Johna Coltrana v letih 1966 in 1967 ter pozneje revolucionarne zasedbe Alice Coltrane.

»Ljudje se včasih ne zavedajo povsem, kakšno duhovno težo nosi ta glasba in kakšno odgovornost čutimo, ko jo igramo,« po koncertu razmišlja Tomoki, še sam_ vidno presunjen_ od čarobne energije, ki se je razlivala tisti večer. To je bilo srečanje več generacij iste veje glasbene zgodovine – a kar je morda še pomembneje – presek veliko predstav o tem, kam naj bi ta zgodovina vodila v prihodnje. Namreč zanje glasbena dediščina ni nekakšna muzejska avtoriteta, ampak snov za lastno govorico, v kateri se odražajo vse spremembe sodobnosti. Navsezadnje je posebnost jazzovske tradicije v tem, da se njena vrednost in pomen najjasneje pokažeta takrat, ko nekdo poseže vanjo.
Tomoki Sanders to nedvomno počne. Otrok legende spiritualnega jazza Pharoaha Sandersa je s štirimi leti že sedel za bobni, s šestimi igral klarinet, potem pa mu je oče podaril svoj alt saksofon, ki ga je s tenorjem zamenjal pri štirinajstih. Prvi nastopi še v najstniških letih so se zvrstili na Japonskem, od koder prihaja mati. Japonska kultura nasploh močno vpliva na glasbeni izraz, ki ga zaznamujejo spiritualni jazz, pa tudi vplivi hiphopa, elektronske in eksperimentalne glasbe, ki jo razvija z vrstniki Kasso Overallom, Mosesom Sumneyjem in v Kyoto Jazz Sextetu, včasih tudi z japonskim glasbenikom in igralcem Tatsuyo Nakamuro. Kot kvir oseba se s svojo skrbno izdelano podobo in opravo (prepoznavni znak je orhideja v laseh) posebej poklanja tudi večnim muzam Billie Holiday, Phyllis Hyman in Erykah Badu. Formalno glasbeno izobrazbo je pridobil_ na prestižni glasbeni akademiji Berklee College of Music pod mentorstvom Ralpha Petersona Jr. in Georgea Garzoneja.

V Slovenijo prihajajo prvič in bodo avtorsko glasbo predstavili s svojim kvartetom.

Trajanje: 90 minut

Klub CD, 18 EUR, 15 EUR *
* EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.